Badnji večer v Postojni

V torek, 6. 1. po gregorijanskem koledarju (24. 12. po julijanskem koledarju), so Srbi praznovali Badnji večer. Dan pred pravoslavnim Božičem Srbi imenujejo Badnji dan, večer pa Badnji večer. Beseda izhaja iz staroslovanske besede bdenije, kar pomeni pričakovanje. Čaka se rojstvo Jezusa in na ta dan se v hišo prinaša badnjak. To je razvejano hrastovo drevo take velikosti, da se lahko domov prinese na rami.

»Sekamo ga tako, da pade na vzhodno stran, od koder prihaja Jezus. Pri sekanju pojemo božične pesmi. Ko prinese Badnjičar badnjak domov, ga poljubi in pravi: "Mir od Boga in Jezusa, ki je rojen". Gospodinja odgovarja: " Dejansko je bil rojen". Tudi ona poljubi badnjak, nato ga namažejo z medom, ki simbolizira duhovno veselje, in tako pripravljenega sežigajo na ognju. Na Badnji večer se v hišo prinaša tudi slama, ki simbolizira Jezusove jasli. Takoj po rojstvu je bil namreč Jezus dan v slamo. V slamo se dajo bomboni, orehi, sadje in suhe fige. To simbolizira bogato letino in veliko živine. Otroci se igrajo v slami in iščejo bombone in sadje, pri tem pa je pomembno je, da je čim več otroškega veselja in smeha.

Potem se pripravlja večerja, ki mora biti brezmesna. Kruh se peče brez kvasa. Pripravljajo se ocvrte ribe, fižol, med in vino. Neizogibno je tudi suho sadje. Tudi v Postojni smo v prostorih Srbskega prosvetnega društva Nikola Tesla praznovali Badnji večer. Zbralo se je ogromno število članov in prijateljev društva iz Postojne, Pivke in okolice, veliko je bilo tudi otrok, ki so se igrali v slami in iskali bombone. Mašo je daroval postojnski paroh Darko Petraković. Prinesli smo tudi badnjak in ga pred prostori društva sežgali.« 

Zapisal: GOJKO LAZIĆ
Foto: BORO MIRIĆ