| 23.
okt
2013
| Sedem let skomin |
Uvodoma je v imenu Občine Postojna vse pozdravil Miran Žitko, višji svetovalec za družbene dejavnosti, in najavil tudi pestro abonmajsko dogajanje.
»Pozdravljam Vas v imenu organizatorja abonmajskih predstav, Občine Postojna ter tudi v svojem imenu. Ob pripravi letošnjega abonmaja smo se organizatorji zavedali, da je v teh časih izjemno pomembno, da ohranjamo žive dogodke, kot so prav gledališke predstave. Te nam med ostalimi kulturnimi dogodki prav gotovo dvigujejo kvaliteto življenja. Prepričani smo, da je tudi letošnji program dovolj pester in raznolik, saj smo pri izboru upoštevali, da je predstavo režiral že priznani in uveljavljeni režiser, da ima predstava primerno, dovolj tehtno in zaokroženo vsebino ter, da vse to na odru oblikujejo naši najboljši gledališki interpreti. Tudi od njih je odvisno ali nas bodo prepričljivo popeljali v tako privlačen in obenem skrivnosten svet. Svet, ki je lahko samo plod domišljije ali pa zelo realističen, kjer se zaključkov zgodb ne da spreminjati. Upamo, da boste v izboru 9 predstav našli pri vsaki nekaj za svojo dušo in srce, kot pravimo. V mesecu januarju bomo obiskali Cankarjev dom v Ljubljani in si ogledali Aido - veliko opero v štirih dejanjih, ter na ta način počastili 200-letnico Verdija.Zato vas z veseljem vabimo, da se nam pridružite na popotovanju, kjer boste okusili čar gledališke umetnosti.«
Menda po sedmih letih skupnega življenja, ko smo že dobro utrjeni in utrujeni od vsakodnevne rutine, nastopi trenutek, ko nas zamika, da bi partnerja zapustili ali pa vsaj skočili čez plot. Se noro zaljubili in se predali goreči strasti. Tako se vse bolj dozdeva tudi Richardu (Sebastian Cavazza), postavnemu in čednemu moškemu srednjih let, ki za nekaj dni ostane sam v razgretem stanovanju, saj je njegova soproga Helen (Mojca Funkl) odšla s sinom na počitnice. Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme meditira o svojih čarih in o vseh ženskah, ki bi jih lahko imel, ga skoraj ubije litoželezni lonec, ki pade z zgornjega balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica (Ajda Smrekar): mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček. Beseda da besedo in nekaj trenutkov zatem se Richard in dekle ob kozarčku penečega vina znajdeta pri njem na zofi. Čeprav sta si zelo simpatična, ne gre vse gladko. Richard obračunava z notranjimi očitki slabe vesti in napadi ljubosumnosti, ker izve, da se njegova žena, medtem ko on »sameva doma«, na večerji zabava s svojim občudovalcem. Dekleta, ki je ravno na prvi stopnički televizijske kariere, pa tudi ne mika zveza z nekom, ki je že poročen in bi bil lahko njen oče ali vsaj starejši brat. Nič ne kaže, da se bo iz tega izcimilo kaj več kakor le prijeten klepet. Pa vendar: po okusni večerji, začinjeni z obilo smeha, oba ugotavljata, da sta drug z drugim lahko tako naravna in sproščena, kot že dolgo nista bila.
Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne
frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20. stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo zagotovo odgovorila naša uprizoritev.
Tekst: Povzeto po spletni strani MGL
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA
| |