Po Izovi poti na Osojnico

Dež v sobotnem jutru 25. maja ni odvrnil skupine pohodnikov, ki so se odpravili iz Koč po Izovi poti na Osojnico. S tem pohodom se Kočanci in mnogi ljudje iz različnih koncev Slovenije, spominjamo, žal že pokojnega vaščana Izidorja Vekarja, ki je bil pobudnik zamisli, da se ponovno oživi opuščeno pot in poveže naše kraje s slovensko planinsko potjo, ki poteka od Pohorja do slovenskega morja.

Izidorjevo začeto delo, povezano z odkrivanjem ponekod še ohranjenih oznak, ki so nekoč popotnike usmerjale proti vrhu Osojnice, in iskanje poti po zaraslih gmajnah, je pred osmimi leti prekinila njegova nenadna smrt. Izidorjeva žena Helena je ta del njegove zapuščine sprejela kot zavezo, ki jo mora uresničiti v njegov spomin   in jo prepustiti vsem tistim popotnikom, ki bodo želeli v živo doživeti našo prelepo pokrajino, njene znamenitosti in ljudi, ki so na tem prostoru zapustili bogato kulturno dediščino.

Po šestih letih dela, osebnega angažiranja in povezovanj z markacistoma Mariom Šajnom in Andrejem Logarjem, ter  s člani Planinskega društva, prijatelji in sorodniki, je bila  leta 2011 IZOVA POT iz Koč na Osojnico urejena, vpisana v zemljevid planinskih poti in predana v uporabo.

V majskem jutru, pred tremi leti, smo udeleženci otvoritvene poti na Osojnico sklenili, da bo pot postala tradicionalna in da jo bomo prehodili  vsako leto zadnjo soboto v maju. Letos je pri organizaciji in pogostitvi udeležencev spominskega pohoda  na Osojnico, sodelovalo tudi Kulturno športno društvo Koče.

Pred odhodom na pot, ki se tudi letos tako kot navadno začela za  pohodnike na Andrecovi domačiji, smo bili deležni poleg Heleninega prijaznega sprejema še zanimive  predstavitve Pivške kotline, njene geografske lege, pomembnih pomnikov iz preteklosti s pivškimi kamnitimi križi, sakralnimi objekti, arhitekturo in ljudmi iz tega okolja, ki so s svojim delovanjem pomembno zaznamovali tudi širši slovenski prostor.

Že po kilometru poti sta nas na krepčilni požirek povabila Anica in Stanko Bele, ki sta nas pričakala  v »Edenu«, kot sta poimenovala svoj vrt nad vasjo. Pot so popestrile tudi ugankarske točke na katerih smo preizkušali svoje znanje in poznavanje naravnih znamenitosti pokrajine po kateri smo hodili.

Kot običajno se je druženje pohodnikov zaključilo na Andrecovi domačiji, kjer nas je čakala mesna jota in za posladek še slastne palačinke. Ob tej priložnosti so udeleženci pohoda zbrali tudi nekaj denarnih sredstev za sklad za pomoč socialno šibkim otrokom v osnovni šoli.

Nasvidenje na prihodnjem pohodu na Osojnico na zadnjo soboto v maju 2014.

Zapisala:  MIRA LENARCIC
Foto: ANDREJA VEKAR