PREDLOG KANDIDATURE ZA VPIS KRASA NA SEZNAM SVETOVNE DEDIŠČINE

V Tržiču (Monfalcone) v Italiji je danes potekala predstavitev predloga kandidature za vpis Krasa na seznam svetovne dediščine. Vodilni partner je Občina Tržič, Projektni partner pa Občina Postojna. S projektom sodelovanja Italija-Slovenija, imenovanim Julius, želita izkoristiti dobre izkušnje, pridobljene tekom čezmejnega sodelovanja v korist ovrednotenja kraškega in gorskega okolja. Občina Postojna je v partnerstvu z Občino Tržič v dosedanjih projektih vedno uspešno kandidirala in pridobila nepovratna evropska sredstva, visoka strokovnost odgovornih pri Občini Postojna pa je prepričalo Občino Tržič, da je v partnerstvo na slovenski strani povabila prav Občino Postojna ter Občini Devin-Nabrežina in Buje, ki po svojih značilnostih predstavljata osrednji del omenjenega območja.

Na predstavitvi v Tržiču so tako spregovorili županja Občine Tržič - Monfalcone, Silvia Altran, župan Občine Postojna, Jernej Verbič, župan občine  Buje – Istra, Edi Andreašić, župan občine Devin-Nabrežina, Vladimir Kukanja, ter Loredana Panariti, odbornica za delo in izobraževanje dežele FJK, ki se je predstavitve udeležila v imenu predsednice Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani.

Župan Občine Postojna Jernej Verbič, je v svoji predstavitvi povedal sledeče:

»Pozdravljam vas v svojem imenu in v imenu sodelavcev in občanov občine Postojna. Vesel sem, da se današnjega srečanja udeležujem kot eden od partnerjev projekta Julius, evropskega teritorialnega sodelovanja - programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2007-2013, ki se sicer zaključuje v prihodnjih mesecih. Namen projekta - raba in ovrednotenje kulturne dediščine ter skupna uporaba športne infrastrukture na čezmejnem območju od Julijskih Alp do Jadrana, je  bil dobro zasnovan, saj je bil ocenjen kot najboljši projekt in bil tudi v celoti realiziran, predvsem zaradi dobrega vodenja projekta s strani Občine Tržič.  Tako smo v sklopu projekta zgradili 2 plezalni steni, eno notranjo in eno zunanjo. Prav tako smo izvedli več plezalnih tečajev in se udeležili nekaj tekmovanj. Ravnokar končujemo še z zadnjo aktivnostjo, pripravo mobilnega kolesarskega vodnika, s katerim bomo povezali kolesarske poti Slovenije z italijanskimi in jih kolesarjem predstavili na sodoben način. Zato smo bili veseli, ko je vodilni partner občina Tržič dal pobudo, da se rezultate  projekta uporabi ter nadgradi in nas povabil kot partnerje k nadaljevanju projekta- Julius 2.  Ideja vodilnega partnerja, da se območje slovenskega, italijanskega in del hrvaškega Krasa predlaga za vpis na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine se nam je zdela odlična, zato smo z navdušenjem pristopili k sodelovanju.
Občina Postojna leži na obrobju slovenskega krasa, zato pa nima nič manj kraških značilnosti kot njegov osrednji del. Svetovno najbolj znana turistična jama na svetu in eden največjih kraških spomenikov sveta je Postojnska jama. K jamskemu sistemu Postojnske jame sodijo tudi Otoška jama, Magdalena jama, Črna jama, Pivka jama in druge jame. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami ter priteče na plano kot reka Unica. Tam se steka v drugo znamenitost krasa, Planinsko polje, ki je več kot 10 kvadratnih kilometrov veliko kraško polje in je večkrat letno poplavljeno, saj vanj doteka voda kar iz treh smeri in ponika v 150 požiralnikih. Podzemni tok reke Pivke je v dveh milijonih letih postopoma zniževal svojo strugo in tako ustvarjal različna nadstropja Postojnske jame. Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C. Postojnska jama danes slovi kot zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica. Prav v Postojnski jami je bil odkrit prvi jamski hrošček, drobnovratnik. V biološkem slovstvu je navedenih več kot 130 vrst živali, ki žive v postojnsko-planinskem jamskem sistemu; od teh je 84 pravih jamskih vrst, kar je svetovni rekord. Jama je imela glede na najdene stare stenske napise obiskovalce že v 13. stoletju. Pred 130 leti  je bila postavljena električna osvetljava, pred 140 leti pa so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Do sedaj je Postojnsko jamo obiskalo že več kot 35 milijonov ljudi in je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitostih v Evropi in na svetu.V neposredni bližini Postojne se nahaja tudi Betalov spodmol - paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev. Prva izkopavanja v spodmolu je opravil Franco Anelli med leti 1933-1939, v več kot 10 m globokem izkopnem profilu je v petih plasteh našel kosti različnih živali in kamnita orodja. V tleh so bila najdena kamnita orodja ter kosti jamskega in deningerjevega medveda katerega starost je okoli 300.000 let. Edinstven je tudi Predjamski grad, ki so ga prvič omenili leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad sezidali oglejski patriarhi. Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini zgradili težko dostopen grad, ki ga je kasneje dozidala in preoblikovala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Po 2. svetovni vojni je bil nacionaliziran, v njem je urejen muzej, v njem pa prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje.

V mestu Postojna imamo nov muzej, kjer so predstavljene različne zbirke povezane s krasom in njegovo zgodovino. Muzej je bil obnovljen z evropskimi sredstvi, ravno sedaj pa poteka projekt »Muzeji Jadrana bogatijo kulturni turizem«, s kratico Museumcultour, ki je sofinanciran iz Jadranskega čezmejnega programa IPA. Rezultat projekta bosta novi stalni razstavi o krasu in Postojnski jami, predstavljeni na sodoben interaktiven način.

Ne bi vas več utrujal in našteval drugih znamenitosti, ki jih je na območju občine ogromno. Občina Postojna se lahko tako predstavi z naravno kot kulturno dediščino, katero moramo čim bolj ohranjeno pustiti našim zanamcem. Zaradi vseh teh lepot naše občine in celotnega krasa menim, da je predlog vpisa na seznam Unescove svetovne dediščine primeren in koristen ter vsekakor potreben širše podpore.«

1. člen: S “kulturno dediščino” so v tej konvenciji mišljeni:
- spomeniki: dela arhitekture, monumentalna kiparska ali slikarska dela, elementi ali strukture arheološke narave, napisi, bivalne jame in skupine elementov, ki imajo z zgodovinskega, umetnostnega ali znanstvenega vidika izjemno splošno vrednost;
- skupine stavb: skupine samostojnih in povezanih zgradb, ki pomenijo po svoji arhitekturi, enotnosti ali ujemanju z okoljem z zgodovinskega, umetnostnega ali znanstvenega vidika izjemno splošno vrednost;
- znameniti kraji: dela človeških rok ali kombinirana dela človeških rok in narave kakor tudi predeli z arheološkimi najdišči vred, ki so z zgodovinskega, estetskega, etnološkega ali antropološkega vidika izjemnega splošnega pomena.

2. člen: Z “naravno dediščino” so v tej konvenciji mišljeni:
- naravni spomeniki, ki jih sestavljajo fizične ali biološke tvorbe ali skupina teh tvorb in imajo z estetskega ali znanstvenega vidika izjemno splošno vrednost;
- geološke ali geografske tvorbe in natančno določeni predeli, ki pomenijo habitat ogroženih vrst živali in rastlin in so z vidika znanosti ali ohranjanja izjemne splošne vrednosti;
- znameniti kraji narave ali natančno določeni naravni predeli, ki imajo z vidika znanosti, ohranjanja ali naravnih lepot izjemno splošno vrednost;

Naravni kraji so fizične ali biološke tvorbe izjemnega estetskega ali znanstvenega pomena. Naravni kraji, kjer se nahajajo arheološka in zgodovinska najdišča, rezultat kombiniranega dela narave in človeških rok, ohranjajo spomin na tradicionalne načine življenja in predstavljajo vez med naravo in kulturo, kar jim daje dodatno vrednost in pomen.
Kras gotovo spada v to drugo kategorijo krajev, ki ohranjajo vez med naravo, zgodovinskimi koreninami in kulturno dediščino človeštva, kot predvidevajo merila iz 1. in 2. člena konvencije.

“Klasični Kras” je obsežna planota iz karbonatnih kamnin, ki se razteza med severno-vzhodno Italijo in Slovenijo, od levega brega reke Soče do Tržaškega zaliva, proti vzhodu pa vse do Postojne in Škocjana. Zahodni Kras, bolj natančno doberdobski Kras in tržaški Kras, se nahaja v Italiji, medtem ko se osrednje-severni in vzhodni Kras nahaja v Sloveniji. Krajevno ime “Kras” izvira iz paleoindoevropske korenine Kar ali Krs, kar pomeni “skala” ali “kamen”, kajti na omenjenih območjih, izoblikovanih iz karbonatnih kamnin, so se pojavili številne skalnate konice, skalnata površina pa je tudi posledica redčenja gozda s strani človeka vse od starega veka dalje. Iz imena “Kras” izhajajo izrazi kot “kraški”, “krasologija”, s katerimi opisujemo pojave in procese, vezane na kraško okolje in morfologijo ter znanost, ki jih preučuje. Od prvih opazovanj kraških pojavov in raziskovanj kraškega podzemlja pred stoletji se je do danes poznavanje kraških območij močno okrepilo in se razvilo v pravo znanost, tako da se definicija “kraškega” danes uporablja kot splošen izraz za oznako tovrstnih primarnih geoloških fenomenov.

Italijanski in slovenski Kras ima nekatere edinstvene skupne geo-naturalistične značilnosti. Posebno izrazite so skupne zgodovinske korenine, od kulture gradišč, nekropol iz bronaste in železne dobe, pa do strelskih jarkov prve svetovne vojne prek pomembnih zgodovinskih obdobij rimskega in beneškega imperija.

Med številnimi značilnostmi območja so:

- V Tržiču so ohranjeni ostanki petih naselbin-gradišč (La Gradiscata, le Forcate, la Rocca, il Golas in la Moschenizza) v sklopu enega najpomembnejših naseljenih območij iz obdobja bronaste in železne dobe. Na vsem območju Krasa, od gradišča Jelarje (Castelliere degli Elleri) do Bujskega območja, najdemo materiale in izdelke visoke zgodovniske in arheološke vrednosti iz bronaste in železne dobe.

- v Ribiškem naselju (Villaggio del Pescatore) v občini Devin Nabrežina se nahaja eno najpomembnejših paleontoloških najdbišč in eno najvidnejših nahajališč ostankov dinozavrov v Evropi. Tam je bilo najdeno najpopolnejše in najstarejše okostje dinozavra v Evropi, odlično ohranjen primerek drugod nepoznane vrste, kar je privedlo do revolucije v evropski paleontologiji in paleografiji, ki se ukvarja z obdobjem krede.

- Postojnska jama, ki jo je obiskalo že 35 milijonov obiskovalcev, tekom 21 kilometrov rovov, galerij in mogočnih dvoran ponuja enkratno izkušnjo in spada med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. V sklopu Krasa najdemo več kot 200 arheološko zanimivih podzemnih jam.

- Najbolj žgoči boji evroposke fronte prve svetovne vojne so se bili na območju posoškega Krasa, od Gorice do Tržiča, od hriba Grmada do Devina. Muzeji na prostem, ki se nahajajo na omenjenih območjih, so enkratna pričevanja o grozotah bitk, kjer se je na tisoče mož borilo več kot dve leti. Med leti 1915 in 1917 se je Kras spremenil v ogromno vojno polje, kjer je bilo zgrajenih na kilometre strelskih jarkov in vojaških struktur; topniških položajev, cest in steza, ki so jih vojaki uporabljali za prevoz materialov iz zaledja na fronto.
Vodilni partnerji, skupaj z drugimi občinami, se obvezujejo posredovati prošnjo v skladu z ustaljenimi postopki Sveta italijanske nacionalne komisije za Unesco, odobrenimi dne 6.5.2011, meneč, da prošnja izpolnjuje tri od štirih zahtev, ki zadevajo naravne kraje, in dve od šestih zahtev, ki zadevajo kulturne kraje, v skladu z  Vodilnimi smernicami delovanja iz leta 2005, potrjenimi leta 2012, ki določajo:

- vsebovati superlativne naravne pojave ali območja izredne naravne lepote in estetskega pomena (contain superlative natural phenomena or areas of exceptional natural beauty and aesthetic importance);
- vsebovati izjemna pričevanja iz glavnih obdobij zgodovine Zemlje, vključno s pričevanji o prisotnosti življenja, o potekajočih geoloških procesih, pomembnih za razvoj oblike površja, ali o pomembnih geomorfnih ali morfoloških značilnostih (be outstanding examples representing major stages of earth's history, including the record of life, significant on-going geological processes in the development of landforms, or significant geomorphic or physiographic features);
- vsebovati izjemna pričevanja o potekajočih ekoloških in bioloških procesih pomembnih za razvoj zemeljskih ekosostemov, sladkih voda, obalnih in morskih ekosostemov in rastlinskih ter živalskih združb (be outstanding examples representing significant on-going ecological and biological processes in the evolution and development of terrestrial, fresh water, coastal and marine ecosystems and communities of plants and animals);
- vsebovati izjemna pričevanja o tradicionalnih človeških naselbinah, koriščenju zemeljnih ali morskih površin, značilnih za neko kulturo (ali kuture) ali odnos te kulture do okolja, še posebno kadar ta postane ranljiv v kolikor podvržen nepovratnim spremembam (be an outstanding example of a traditional human settlement, land-use, or sea-use which is representative of a culture (or cultures), or human interaction with the environment especially when it has become vulnerable under the impact of irreversible change);
- prinašati edinstveno ali vsaj izjemno pričevanje o izginuli civilizaciji ali tradiciji (bear a unique or at least exceptional testimony to a cultural tradition or to a civilization which is living or which has disappeared).

Platforma predvideva, da bo na podlagi bogatih izkušenj pri dosedanjem čezmejnem sodelovanju pri projektih, ki so zadevali kraški in gorski svet, omenjeni projekt vključen v finančno perspektivo 2014-2020.

Po projektni dokumentaciji pripravil: MILAN ŠTULC
Foto: DOLORES DOLENC