Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji – gostujoča geološka razstava

Zavod Znanje OE Notranjski muzej Postojna vas v sredo, 25.1.2012 ob 18.00 uri, vabi na otvoritev gostujoče razstave Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji.

Kustosinja razstave: Janja Železnikar
Avtorji razstave: dr. Jure Žalohar, Tomaž Hitij, Edo Grmšek ,  mag. Matija Križnar in Janja Železnikar
Razstavljavci: Tomaž Hitij in Jure Žalohar (njuna zbirka je registrirana pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije), Edo Grmšek in učenci geološkega krožka »Kamenkost« iz OŠ Komenda Moste, Prirodoslovni  muzej Slovenije (z delom zbirke Simona Robiča).
Organizator razstave: Medobčinski muzej Kamnik, koordnator s strani Notranjskega muzeja Postojna: Slavko Polak

Medobčinski muzej Kamnik je v letu 2010 skupaj s sodelavci dr. Juretom Žaloharjem, Tomažem Hitijem, Edom Grmškom in mag. Matijo Križnarjem, postavil zanimivo geološko razstavo z naslovom »Fosili iz okolice Kamnika«. Razstava zaradi unikatnih fosilov, predvsem fosilov najstarejših morskih konjičkov, ki sta jih najditelja Jure Žalohar in Tomaž Hitij leta 1997 odkrila v Tunjicah, vzbuja precej zanimanja po Sloveniji in širše v svetu. Objavila sta številne članke o teh izjemnih najdbah prikupnih živalic tako v domači, kot tudi svetovni poljudni in znanstveni literaturi. V želji, da bi te izjemne najdbe predstavili tudi širši slovenski javnosti, smo v letu 2011 začeli z gostovanjem omenjene razstave po slovenskih šolah, muzejih in zainteresiranih institucijah. Na povabilo Notranjskega muzeja Postojna, oz. njegovega strokovnega vodje dr. Antona Veluščka prinašamo del čudovitega okamnelega sveta v sicer dominantni svet »človeške ribice«

Idejna zasnova postavitve razstave in urednikovanje publikacije, ki smo jo ob tej priložnosti izdali, je delo arheologinje Janje Železnikar. Besedila k razstavi in v knjigi so napisali avtorji dr. Jure Žalohar, mag. Matija Križnar, Edo Grmšek in Tomaž Hitij. Razstavljeno gradivo so nam posodili: Prirodoslovni muzej Slovenije, Edo Grmšek in učenci geološkega krožka »Kamenkost« iz OŠ Komenda Moste, Tomaž Hitij in Jure Žalohar (njuna zbirka je del zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije). Tamara Korošec je izrisala izjemne risbice, ki nas popeljejo v več milijonov let staro okolje in razmere, ki so vladale pod morsko gladino. Marko Jelovšek je poskrbel za prijetno oblikovanje, Vladimir Motnikar pa za jezikovni pregled besedil.

Na razstavi obiskovalca popeljemo skozi zgodovino geoloških raziskav. Posebno mesto smo namenili Simonu Robiču, ljubiteljskemu geologu iz 19. stoletja, prvemu slovenskemu speleologu, ljubitelju narave in župniku.  Zbral je čez tisoč primerkov z okoli 130 vrstami. Robičeva zbirka fosilov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, je izrednega pomena tako s stališča zgodovinske kot naravne dediščine. Najbolj značilen del zbirke, predstavljamo tudi v Notranjskem muzeju. Velikega pomena za popularizacijo in vzgojo na področju geologije imajo Geološko društvo, ter tudi geološki krožki. V posebni vitrini se predstavljajo učenci geološkega krožka »Kamenkost«, ki ga že 17 let neutrudno vodi njihov mentor Edo Grmšek na OŠ Komenda Moste.

Razstava je zasnovana kronološko. Poučnemu delu o zgodovini ter razvoju slovenske geologije sledi spoznavanje čudovitih primerkov okamnelih odtisov živih bitij, ki so jih geologi našli predvsem v Tunjiškem gričevju, na območju Komende, Podgorja in okolice. V okolici Komende so bili odkrite karbonatne konkrecije (kamnite krogle) z odtisi vejic, storžev, polžev, rakovic in školjk. Fosili kažejo, da je bilo takrat morje plitvo, številni ostanki rastlin pa govorijo o bližini kopnega. V produ strug potokov južno od Sv. Ane so se pogosto ohranili  kosi fosilnega lesa. Debla dreves pripadajo različnim listavcem in iglavcem, ki so v spodnjem miocenu, pred približno 20 milijoni let, uspevali na kopnem ali ob obali v mangrovovih gozdovih. To je bil čas med 25 in 11 milijoni let, ko je naše kraje še prekrivalo morje imenovano Centralna Paratetida. V laporjih in peščenjakih so se pred 15 milijoni leti odtisnile rakovice vrste Tasadia carniolica, precej školjk »srčank« – Glossus humanus, ki imajo obliko človeškega srca, drugih školjk, polžev, mahovnjakov, koral, morskih ježkov, rdečih alg, ribjih zob in zob morskih psov.

Najbolj impresivne in impozantne najdbe, ki s svojo ljubkostjo navdušujejo ljubitelje morja in morskega življenja, pa so najdbe morskih konjičkov. Ti konjički so popeljali sloves najditeljev, Tunjiškega gričevja in Slovenije v svet. Stari so približno 12,5 milijonov let. Fosilov morskih konjičkov doslej niso odkrili še nikjer, razen v Tunjicah. Pripadajo vrstama Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Obe vrsti sta njuna najditelja Tomaž Hitij in Jure Žalohar, na novo opisala. Prva se imenuje po obdobju iz katerega ti konjički izhajajo – po sarmatiju. Druga vrsta konjičkov pa je poimenovana po Sloveniji.

Živeli so v plitvinah ob obali med morskimi algami in travami, kjer so našli veliko primernih skrivališč in hrane. K nam so verjetno že v začetku srednjega miocena ali celo prej priplavali z območja današnjega Indijskega oceana. Morski konjički Tunjiškega gričevja so naša najbolj prepoznavna paleontološka naravna dediščina, znana po vsem svetu. Ne preseneča dejstvo, da sta najditelja pred kratkim (v letu 2011) našla še vmesni člen v razvoju morskih konjičkov – prvi fosil pritlikavega šilastega konjička na Zemlji, ki dopolnjuje evolucijsko verigo.

Poleg ostankov morskih in kopenskih rastlin so se na nahajališču morskih konjičkov ohranili tudi drugi ostanki, na primer mahovnjaki, polži, školjke, ribe, celo ostanki meduz, med najpogostejšimi pa so fosilne žuželke. Nahajališče fosilnih žuželk v Tunjicah je doslej najbogatejše pri nas. Geologi so našli več sto primerkov, ki pripadajo kačjim pastirjem, hroščem, kobilicam, dvokrilcem (muhe in komarji) ter kožekrilcem (ose, čebele, mravlje). Med najzanimivejšimi je prvi fosilni kačji pastir, najden na ozemlju Slovenije, ki pripada novemu rodu in novi vrsti Sloveniatrum robici.

Na otvoritvi razstave bo na ogled edinstven in edini ohranjen odrasli primerek morskega konjička, ki ga zaradi izjemnosti sicer hranijo pod posebnimi pogoji.

Razstava bo na ogled do 12. maja 2012 v prostorih Notranjskega muzeja Postojna.

Na njej si boste lahko ogledali sicer juvenilne primerke morskih konjičkov in ostale čudovite okamnine davno odmrlih organizmov.

Ob razstavi bo možen ogled in nakup spremljajoče publikacije Fosili iz okolice Kamnika (2010) in priročnika za ljubitelje narave, geologije in eksperimentov, Gremo iskat fosile (2011).

Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik

http://www.muzej-kamnik-on.net/

http://www.muzej-kamnik-on.net/sl/Razstave/Občasne+razstave/Najstarejši+fosilni+morski+konjički+na+Zemlji