Ravbarjev stolp bo prenavljala postojnska občina

Med dragoceno srednjeveško arhitekturno dediščino v postojnski občini sodi gotovo tudi Ravbarjev stolp ali Mali grad v Planini, ki je hkrati zanimiva zgodovinska in turistična točka. Prvotni temelji gradu so verjetno še iz rimskih časov. Vrsto let je služil domačinom tudi kot prijetno kulturno zabavno prizorišče. Zob časa mu ni prizanašal in za njegovo ohranitev je nujno potrebna temeljita prenova. Za prenovo se zavzema Občina Postojna, ki namerava kandidirati na razpis za pridobitev evropskih sredstev, večji delež denarja bi tako pridobila na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ravbarjev stolp  je večnadstropni okrogli stolp, ki je zaveden v registru nepremičninske kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. Nahaja se na skrajnem južnem delu Planinskega polja na kamninsko trdnem geomorfološkem narivu, ki se zajeda v Planinsko polje. Stolp je nekdaj varoval staro, uveljavljeno jamborsko pot med obalo in notranjostjo. Stolp je gotski in sodi v 14. stoletje. V zapiskih iz leta 1321 je omenjen Rene de Albibus kot njegov lastnik, med kasnejšimi pa je bil najbolj znan vitez Erazem Rauber. Janez Vajkard Valvazor je grad v topografiji Slavi vojvodine Kranjske že omenjal kot razvalino. Del gradbenega materiala Ravbarjevega stolpa je v preteklosti služil za zidanje dvorca Haasberg. Na prelomu med 19. in 20. stoletjem so knezi iz družine Windischgraetz stolp zaščitili s streho. Ohranjena elipsasta tlorisna zasnova z ostanki zidu, ki nakazujejo ostale dele nekdanjega gradu se odpirajo proti severni strani, stolp pa naj bi predstavljal njegov najjužnejši del. Ravbarjev stolp ima v notranjosti zanimive stavbne člene in elemente, in sicer je nad pritlično etažo obokan gotski strop, impozantna je tudi velika okenska odprtina v pritličju, v nadstropju pa zlasti strešna konstrukcija. Na dvorišču je opuščen vodnjak. V dolgih desetletjih sta čas in vlaga naredila svoje. Nujno potrebna obnova je torej pred vrati in upati je, da bo tudi izvedljiva. Škoda bi bilo tako sijajno zgodovinsko arhitekturo prepustiti nadaljnjemu  propadanju. Po prenovi bi v njem uredili prostor za druženje krajanov in na ogled postavili stalno razstavo o podzemnih kraških vodah.