Reševanje iz soteske – Rakov Škocjan

Člani Gorske reševalne službe Ljubljana in Gorske reševalne službe Ljubljana-Skupina Postojna (GRS), v sodelovanju z ekipo Nujne medicinske pomoči Postojna (NMP), so v divjem okolju krajinskega parka Rakov Škocjan  izvedli vajo reševanja iz soteske. Cilj vaje je bil uskladiti delo gorskih reševalcev in medicinskega osebja za gorsko reševanje na težko dostopnem terenu.

Vajo so izvedli na območju Malega naravnega mostu, ki je nudilo idealno okolje za tovrstno aktivnost, saj so naravni elementi (drevesa) nudili pogoje za izdelavo sidrišč žičnice, sam spust pod naravni most (v »sotesko«) pa je bil zaradi višine (42 m) tudi atraktiven.

Vaja se je izvedla ob predvidevanju, da se v steni soteske nahaja poškodovana oseba, do katere se z vrha soteske spusti reševalec GRS, ji nudi prvo pomoč in se skupaj z njo spusti na dno soteske. Tam ju na varnem mestu pričaka osebje NMP in po dokončni oskrbi poškodb s strani NMP se ponesrečeno osebo namesti na nosila in v helikoptersko vrečo, v  kateri se jo nato s pomočjo žičnice dvigne iz soteske in premesti na nižje ležeči breg, kjer jo za nadaljnji transport zopet prevzame medicinsko osebje NMP.

Pri tem je sodelujoča zdravnica poudarila, da je pomembno, da člani GRS,  ki so pri poškodovancu na zahtevnem terenu navadno prvi, poberejo vse potrebne podatke (ime, starost, mehanizem nastanka poškodbe, kaj ga boli, podatke o jemanju zdravil, morebitne alergije itd.), ki so ključnega pomena za uspeh zdravljenja, predvsem v primeru kasnejše nezavesti poškodovanega.

»Reševalcem in zdravnici Nujne medicinske pomoči Postojna smo ekipa GRS po končani vaji omogočili spust s pomočjo žičnice pod naravni most, kar je bilo za vse posebno doživetje. Vajo si je ogledal tudi predstavnik Občine Postojna, pri Občini zadolžen za CZ, Rifet Kendič, ki se za spust z žičnico ni odločil, smo pa zato na njem demonstrirali uporabo trikotnega sedeža, ki se ga med drugim uporablja za pobiranje ponesrečencev v steni. Ob analizi vaje smo se strinjali, da so takšne vaje pomembne tudi zato, da se vsaka od ekip GRS in NMP podrobno seznani z delom druge, da lahko v primeru dejanske nesreče na težko dostopnem terenu združimo znanja tako, da reševanje poteka kar najhitreje in najučinkoviteje,« je povedala Helena Škrl-GRS Ljubljana Skupina Postojna.

Napisala: Helena Škrl, GRS Ljubljana-Skupina Postojna

foto: GRS Ljubljana-Skupina Postojna

uredil: MILAN ŠTULC