Poslovil se je ugledni meščan Lenarta in častni občan Občine Lenart Lojze ( Alojz) Peserl. Rodil se je leta 1938 na Malni pri Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah. Preživljal je težko otroštvo, ki ga je zaznamovala tudi druga svetovna vojna. Osnovno šolo je obiskoval v Jurovskem Dolu, kjer je bil član dramske in folklorne skupine. Gologlavi in bosonogi deček je rad prisluhnil večernemu petju fantov na vasi in žanjicam po končani žetvi in si zapomnil mnoge ljudske pesmi in stare napeve. Glasba ga je že kot mladeniča povsem prevzela in zato je šolanje nadaljeval na Centru za glasbeno vzgojo v Mariboru. Deloval je na mnogih kulturnih področjih, tudi kot režiser gledaliških iger.

Lojze je poučeval glasbeni pouk na osnovnih šolah pri Sv. Ani, Sv. Trojici, pri Benediktu in v Jurovskem Dolu. Tam je bil tudi pevovodja šolskih zborov. V Lenartu je leta 1970 pri Kulturnem društvu Radko Smiljan najprej ustanovil mešani pevski zbor, nato pa še ženskega. Odrasli pevski zbor je vodil tudi v Benediktu, v Lenartu pa je bil polnih 20 let umetniški vodja Slovenskogoriškega okteta, ene najbolj prepoznavnih takratnih glasbenih skupin v Slovenskih goricah. Uspešno kariero zborovodje je sklenil z vodenjem skupine Slovenskogoriški glasovi. Vsi njegovi zbori in pevci so nastopali na mnogih odrskih deskah doma in na tujem in bili pri poslušalcih vedno toplo sprejeti. Leta 1991 so peli na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II. Lojze je pustil viden in ustvarjalni pečat tudi na področju sakralne glasbe in je bil poznan tudi kot cerkveni organist. Napisal je več pesmi, ki jih je uglasbil za ansambel in zbor. Pomembno je tudi njegovo glasbeno pedagoško delo. Leta 1964 je bil prvi učitelj ob ustanovitvi Glasbene šole Lenart, ki je bila dislocirani oddelek Srednje glasbene in baletne šole Maribor. Z manjšo prekinitvijo je bil vodja lenarškega oddelka glasbene šole vse do upokojitve. Za bogati glasbeni opus je prejel mnoga priznanja, največje priznanje pa so mu bili vedno zadovoljni poslušalci. Do konca bogatega in ustvarjalnega življenja je bil predan glasbi in kulturi nasploh. Bil je velik humanist, zvest slovenstvu, rodni grudi in svoji družini, vedrega značaja, preprost in skromen mož, prijazen in razgledan sogovornik, ki je za vsakega našel spoštljivo besedo dialoga.

Dejaven je bil tudi na literarnem področju. Zbral in zapisal je ljudske pesmi iz naših krajev z naslovom Kdo zna peti še vse kitice. S tem je veliko pesmi rešil pred pozabo in bodo lahko šle iz roda v rod. Napisal je tudi Kroniko družine Črnčec in družine Peserl. Leta 2008 je napisal knjigo Običaji – obredi in dogodki pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. V njej je slikovito opisal mnoge običaje iz tega dela Slovenskih goric in tudi nekatere dogodke, ki jih je sodoživljal kot otrok in mladostnik ali pa so mu o njih pripovedovali starejši krajani. Ta knjiga je dragocen prispevek v zakladnico slovenskogoriške dediščine. Lojze Peserl je tudi soavtor etnološke knjige iz naših krajev z naslovom Lüdi so gučali, ki je izšla leta 2008. Bil je ponosen sin Slovenskih goric in veren kronist svojega časa. Za izjemno življenjsko delo na področju kulture, zlasti glasbe, za ohranjanja kulturne in etnološke dediščine je  Lojze Peserl leta 2009 prejel naziv Častni občan Občine Lenart.

Za večno je utihnil zvok njegove harmonike in izvenela je zadnja Lojzetova melodija – otožna melodija večnega slovesa. Hvaležni smo mu za vsa njegova dobra dela in za neprecenljivi prispevek v slovenskogoriško kulturno zakladnico. Spoštljivo se ga bomo spominjali kot našega someščana, sodelavca in prijatelja. Želimo mu mirnega zadnjega počitka.

dr. Marjan Toš

Na prizorišču v okolici cerkve sv. Lenarta v središču Lenarta je včeraj od 17. ure dalje prvič potekala dobro obiskana prireditev Umetnost rizlinga & gibanice. Kot že ime pove, so obiskovalcem, ti so bili od blizu in daleč, ob upoštevanju pogoja PCT ponudili vrhunsko vinsko-kulinarično doživetje, začinjeno z glasbo.
Pobuda za prireditev je prišla s strani članov Vinogradniškega društva Lenart. Njihov predsednik Stanislav Kramberger je dejal, da je izbrana vina, v glavnem laške in renske rizlinge, ponujalo kar 22 vinarjev iz vinorodnih dežel Podravje in Pomurje.
»Na voljo so vse vrste rizlingov; od suhih, polsuhih, polsladkih, sladkih do predikatov in poznih trgatev. Glede izbora vina smo tako zelo zadovoljni, prav tako z obiskom. Upamo, da bo prireditev postala tradicionalna.«
Predsednik lenarških vinogradnikov dodaja, da vsi trije elementi, ki so bili združeni v prireditvi, vino, slovenjegoriška gibanica in glasba, veljajo za vrsto umetnosti.
»Za vse troje velja, da je lahko le dobro in boljše, hkrati pa je tudi domače. Gibanica, ki jo v obliki showcookinga pripravljajo članice Društva kmečkih žena in deklet Lenart, je narejena po receptu, res pa je, da se receptura od vasi do vasi lahko nekoliko razlikuje.«
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger nam je povedal, da takšen dogodek predstavlja veliko dodano vrednost za občino.
»To je prireditev, ki je zahtevala precej organizacijskega dela. Pri njeni izvedbi smo se našli vinogradniki, občina, aktiv kmečkih žena in v strokovnem delu tudi ptujski kmetijski zavod. To, da na enem mestu zbereš več kot 20 vinogradnikov, kmečke žene, ki v živo pripravljajo gibanice in tudi glasbene goste, predstavlja v teh corona časih velik zalogaj. Želim si, da bi ta dogodek postal tradicionalen. Lepo je tudi, da nam je gospod župnik prisluhnil in da se vse dogaja v okolici cerkve in na dvorišču stare šole. V lanskem letu smo to prireditev, ki je potem zaradi epidemije nismo mogli izvesti, načrtovali v Centru Slovenskih goric. Zdaj pa lahko trdim, da je to prizorišče zagotovo boljše.«
Za glasbeno vzdušje na prireditvi, oder je bil postavljen na dvorišču stare šole, sta poskrbela uveljavljen prleški kantavtor Tadej Vesenjak z bendom in soul, pop in džez glasbenica Maja Keuc Amaya z bandom.
V sklopu prireditve so tudi podelili priznanja sodelujočim občinam in ponudnikom, ki sodelujejo v projektiu Glamur.
Organizatorji dogodka: Društvo vinogradnikov Lenart, Občina Lenart, Društvo kmečkih žena in deklet Lenart in KGZS Zavod Ptuj.