Množica navijačev je v Lenartu z bučnim navijanjem, zastavami, transparenti in raznimi rekviziti pozdravila najboljše kolesarje sveta. Zmagovalec francoskega Toura Tadej Pogačar, Slovenci Jan Tratnik, Jan Polanc, Matej Mohorič, skupaj 139 kolesarjev svetovne elite je v ostrem tempu peljalo skozi Lenart. Med številnimi navdušenci so bili najbolj zagreti in navijaško razpoloženi učenci OŠ Voličina, OŠ Lenart, otroci Vrtca Lenart, Varovanci VDC Mravlja in SVZ Hrastovec, Muziklub, mnogi Lenartčani, okoličani in navijači, so ustvarili res izjemno in nepozabno vzdušje.
Hvala tudi članom PGD Lenart, delavcem Režijskega obrata, ki so na Poleni ustvarili pravo umetnino v obliki velikanskega napisa LENART, občinski grb in kolesarja, ki je jemal dih med TV prenosom. Tudi Zavrčani so na stolpu z zastavami pozdravili milijone TV gledalcev. Navdušenci kolesarskega kluba TBP Lenart tudi vam hvala za vaše delo in trud. Tudi na Občini Lenart smo ponosni, da smo bili del ekipe in smo prispevali svoj delež k promociji, predstavitvi Lenarta in velikemu dogodku. Zmagovalci kolesarske dirke smo bili tudi mi, v Lenartu, ki smo ustvarili izjemno vzdušje in dogodek, ki se bo zapisal v športno zgodovino Lenarta.
Pridobite mobilno identiteto smsPASS. Kako? Preberite več: Oddaja vloge za pridobitev smsPASS
Vse o mobilni identiteti najdete tukaj.
V soboto, 29. maja, je na lenaškem pokopališču potekala slovesnost ob odkritju obnovljenega spominskega obeležja v spomin na dogodek iz leta 1944, ko so gestapovci v Spodnjih Žerjavcih pobili tri partizane Konrada Škrofiča - Krušnika, Leopolda Bana in Antona Zemljiča. Obenem so obeležili tudi dan upora proti okopatorju 27. april in 9. maj dan zmage nad fašizmom, ker jih zaradi ukrepov prej ni bilo mogoče.
NAVIJAČI DOBRODOŠLI NA DIRKI - Največja kolesarska dirka na slovenskih tleh bo potekala med 9. in 13. junijem. Kolesarji bodo prevozili natanko 803,7 kilometra in dirka sodi v drugi najvišji rang svetovnega kolesarstva. Na dirki bodo lahko prisotni tudi gledalci v skladu z ukrepi za preprečevanje bolezni covid-19. Dobršen del dirke bo potekal na Štajerskem. Start 1. etape bo 9. junija na Ptuju, kolesarji pa bodo vozili skozi Lenart, Jurovski Dol, Jakobski Dol, Šentilj, Zgornjo Kungoto, Slovensko Bistrico, Šmarje pri Jelšah in Rogaško Slatino. Skupaj v dolžini 151,5 kilometra. Na Ptuju bodo kolesarji startali ob 13.10, v Lenartu jih lahko pričakujemo približno ob 13.40, pripeljali bodo iz smeri Trnovske vasi, po Ptujski cesti skozi center, vožnjo pa bodo nadaljevali po Partizanski cesti in naprej proti Jurovskemu Dolu. Navijači vabljeni, da pozdravite kolesarje v boju za zeleno (Fight for Green), kot je slogan dirke. Nazadnje je Dirka po Sloveniji v Lenartu gostovala leta 2009, kjer je bil start 3. etape, ki je potekala od Lenarta do Krvavca, zmagovalec pa je bil Slovenec Simon Špilak.
V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.
Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.
POROČILO ŽUPANA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENART, KI JE BILA 6.5.2021
Župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, je na seji občinskega sveta, ki je potekala na daljavo preko spleta, 6.5.2021, ob 16. uri. uri predstavil dogajanje in tekoče investicije na območju občine Lenart.
V občini Lenart se je danes na delovnem obisku mudil mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja in poslanec Franc Breznik. Namen obiska je bil ogled posledic pozebe v Slovenskih goricah, ogledali so si tudi namakalni sistem v Selcah in obiskali sadjarsko Kmetijo Čeh ter podjetje Žipo Lenart. Župan mag. Janez Kramberger je dejal, da je z obiskom zadovoljen, saj so lahko delegaciji iz kmetijskega ministrstva predstavili probleme, s katerimi se soočajo, govora pa je bilo tudi o aktualni kmetijski politiki in o prihodnji finančni perspektivi.
Ministrstvo za okolje in prostor in Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sta Občini Lenart prižgali »zeleno luč« za pričetek izvedbe projekta »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Lenart«. V okviru projekta bo zgrajena nova centralna čistilna naprava Lenartz zmogljivostjo slabih 5000 populacijskih enot z regulacijskim bazenom in sistemom razbremenjevanja voda. V okviru projekta bodo preuredili obstoječo čistilno napravo ob Globovnici v sprejemno fekalno postajo in izgradnja črpališča ter tlačnega kanalizacijskega voda na relaciji Lenart – Radehova. Stroški investicije so ocenjeni na več kot 5.6 milijonov evrov z DDV. Sofinancerska sredstva so zagotovljena iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sicer slabih 50% ter dobrih 12% iz okoljskega ministrstva. Razliko potrebnih sredstev bo zagotovila Občina Lenart. Zaključek investicijskih del je načrtovan do srede prihodnjega leta.
Poskrbimo za celovito ravnanje z odpadki ter za čisto in urejeno okolje.
Pomladne temperature kličejo po tem, da smo več na svežem zraku in se rekreiramo v naravnem okolju. Žal pa naravo največkrat ob dovoznih poteh v gozd ter ob robovih naselij onesnažujejo in kazijo odpadki. Če v naravi vidimo odpadke, bodimo zgled in jih samoiniciativno poberimo. Zbrane odpadke nato pravilno ločimo in oddajmo v primerne zabojnike. Poberimo smeti in k dejanju povabimo svoje bližnje in prijatelje. Udeležimo se čistilnih akcij, ob tem pa upoštevajmo navodila in poskrbimo za zaščitno opremo (rokavice, primerno obutev za gozd) ter varnost.
Več tukaj.
Mirko Kojc, namestnik poveljnika CZ Občine Lenart, dobitnik srebrnega znaka Civilne zaščite.
Leta 1992 je Vlada Republike Slovenije določila 1. marec za dan Civilne zaščite v Republiki Sloveniji. Namenjen je krepitvi zavesti javnosti o izpostavljenosti naravnim in drugim nesrečam ter o učinkoviti samozaščiti, pri čemer ima Civilna zaščita pomembno vlogo. V Sloveniji je v sile za zaščito, reševanje in pomoč aktivno vključena več kot desetina prebivalstva. Uprava za zaščito in reševanje RS najbolj zaslužnim na tem področju, po izboru Komisije za priznanja in nagrade na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podeli priznanja.
Med letošnjimi dobitniki priznanj je tudi gospod Mirko Kojc, namestnik poveljnika CZ Občine Lenart. V četrtek, 4. 3. 2021, mu je bil s strani predstavnikov Civilne zaščite in župana Občine Lenart, mag. Janeza Krambergerja podeljen srebrni znak CZ, ki se podeljuje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Čestitke!