V lenarško skladišče podjetja Prevent-Halog, v katerem Rdeči križ in Civilna zaščita zbirata pomoč za Ukrajino, so te dni pakete pomoči pošiljale tudi številne slovenske občine. Danes je tako potekalo natovarjanje prvega kamiona, ki se bo v soboto zjutraj odpravil proti državi, ki se je znašla v vojni agresiji. Pomoč v obliki hrane, zdravil, sanitetne in higienske opreme, zložljivih postelj, odej, oblek, gasilnih aparatov … so prispevale občine, ki imajo v Ukrajini partnerske občine. Kot je znano, so se vezi med njimi začele tkati že pred epidemijo, ko so Ukrajinci obiskali Slovenijo, lani jeseni pa so naši župani obisk tudi vrnili.

»Takoj po napadu Rusije na Ukrajino smo stopili v stik z našimi tamkajšnjimi prijatelji in jih vprašali, kako jim lahko pomagamo in kaj v tem trenutku najbolj potrebujejo,« je povedal lenarški župan Janez Kramberger.
»Poslali so nam sezname najnujnejšega, naša prva ideja pa je bila, da bi vsaka občina pomagala svoji partnerski občini, ker pa večina leži na zahodu Ukrajine, kjer je z izjemo navala beguncev z vzhoda zaenkrat še dokaj mirno, smo se župani odločili najprej pomagati dvema, ki sta najbolj prizadeti in kjer potekajo hudi boji: to sta občini Bucha in Trosteniec.«

S prvo pošiljko je tako v Ukrajino krenila pomoč iz občin Kočevje, Logatec, Trbovlje, Hrastnik, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Velika Polana in Lenart. Nekaj zbranega blaga je moralo žal ostati v skladišču, saj je v kamionu zmanjkalo prostora za vse, a pomoč še prihaja, tudi iz drugih občin, zato bodo že v kratkem pripravljene nove humanitarne pošiljke.

»Zaskrbljeni, zgroženi in prizadeti smo zaradi vojne, napadov, uničenja, nasilja in izgubljenih človeških življenj v Ukrajini. Mi živimo v miru in blaginji, le malo več kot 700 kilometrov od nas je vojna prizadela nedolžne ljudi, otroke, matere in očete,« je zaskrbljen dejal župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, dr. vet. med.

Kot nadaljuje, je Ukrajino v stiski in strahu pred vojnimi napadi doslej zapustilo več kot milijon ljudi, zlasti žensk in otrok. Župan je prepričan, da je pomoč potrebna tako za tiste, ki so ostali v Ukrajini, kot za ukrajinske begunce, ki so zapustili svojo državo in pomoč poiskali tudi pri nas.

Tako lahko pomagate tudi vi

Tudi Občina Lenart se je preko Ministrstva za obrambo, in sicer Uprave RS za zaščito in reševanje, Civilne zaščite, Skupnosti občin Slovenije in humanitarnih organizacij, skupaj z ostalimi občinami iz Upravne enote Lenart (Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica v Slovenskih goricah) vključila v zbiranje humanitarne pomoči za Ukrajino in begunce iz Ukrajine.
Denarna sredstva za pomoč prebivalcem v Ukrajini lahko nakažete na transakcijski račun humanitarnih organizacij:

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Svoj prispevek za akcijo »Pomoč Ukrajini« lahko nakažete na
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, Mirje 19, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0310 0111 1122 296
SKLIC: SI00 96889
BIC BANKE: SKBASI2X
KODA NAMENA: CHAR

SLOVENSKA KARITAS
SLOVENSKA KARITAS, KRISTANOVA ULICA 1, 1000 LJUBLJANA
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
SKLIC: SI00 870
NAMEN: POMOČ UKRAJINI
PRISPEVEK V VIŠINI 5 EUR JE MOGOČE POSREDOVATI S SMS SPOROČILOM KARITAS5 NA 1919.

Tudi v Lenartu bomo zbirali pomoč za Ukrajino

Humanitarno in materialno pomoč za Ukrajino in ukrajinske begunce bomo zbirali tudi v občini Lenart za območje celotne Upravne enote Lenart.

Zbiranje humanitarne pomoči bo potekalo v prostorih podjetja PREVENT - HALOG D.O.O. v Lenartu. Dostop: glavni vhod iz Obrtne ulice, in sicer ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Na lokaciji bodo v času zbiranja pomoči prisotni prostovoljci Območnega združenja Rdečega križa Lenart.
Kontaktni osebi za vprašanja in informacije:
- sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Lenart Klavdija Drašak, tel. 031 531 376, e- pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. in
- Janez Kramberger, župan Občine Lenart, tel: 041 707 535, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kaj se zbira?

Po navodilih in usmeritvah Uprave RS za zaščito in reševanje zbirajo naslednjo materialno in humanitarno pomoč:
1. Higienske pripomočke
2. Komplete prve pomoči, material za prvo pomoč
3. Prehranske izdelke (z daljšim rokom trajanja ali vsaj pol leta pred iztekom roka uporabe
4. Gasilsko reševalno opremo (cevi, elektro agregati, črpalke, ipd.)
5. Osebno reševalno opremo (gasilske čelade, rokavice, škornje).

Obleke, čevljev, posteljnine, odej in spalnih vreč ne zbirajo. V skladu s tem vljudno naprošajo, da podarite le artikle iz zgoraj navedenega seznama.

Brezplačna številka novega klicnega centra

Uprava RS za zaščito in reševanje bo poskrbela za prevoz zbrane humanitarne pomoči na zbirno mesto v Sloveniji. V dogovoru z Evropsko komisijo bo organizirala konvoje pomoči na lokacije, ki jih je s sosednjimi državami Ukrajine uskladila Evropska komisija.
»Usklajuje se tudi pomoč beguncem, ki bodo nastanjeni v Sloveniji, o čemer vas bomo pravočasno obvestili,« še pravi župan, ki dodaja, da je za nastanitve in oskrbo beguncev v Sloveniji zadolžen Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.
Slednji je vzpostavil vladni klicni center, kjer bodo za pojasnila glede pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom iz Ukrajine, na voljo strokovnjaki z različnih področij.

Klicni center bo deloval vse dni v tednu od 8. do 18. ure, na brezplačni telefonski številki 080 41 41, za klice iz tujine +386 1478 7530.

Telefonska številka Urada: 040 853 421

Vzpostavili so tudi poseben elektronski poštni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
Aktualne informacije in kontaktne številke so objavljene tudi na spletni strani gov.si v slovenskem, angleškem in ukrajinskem jeziku.

V počastitev slovenskega kulturnega praznika  smo načrtovali proslavo, ki smo jo zaradi zdravstvenih razmer odpovedali. Slovenija je edina država, članica EU, ki praznuje kulturni dan kot državni praznik, dela prost dan. Kultura je pomembna sestavina naroda, je dobrina, ki bogati duha in življenje. V imenu Občine Lenart čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Verz Zdravljice, »ker dobro v srcu mislimo«, naj postane vodilo v odnosu do ljudi, v govoru in pisani besedi.

Slavnostna govornica na proslavi bi bila akademska glasbenica Natalija Šijanec, ki je   zapisala svoje misli ob kulturnem prazniku.

Spoštovani kulturni ustvarjalci in poustvarjalci, skratka vsi, ki vam je kultura blizu. Časi, v katerih živimo, niso ravno naklonjeni kulturnemu udejstvovanju, nam, kulturnim ustvarjalcem včasih zmanjkuje energije, vendar se ne damo in kulturi rišemo obraz nazaj. Naj si bo film, ki nam pričara posebno razpoloženje, glasba, ki nam poboža dušo, knjiga, ki nas popelje v daljne svetove ali pogled na prekrasno sliko, ob kateri nas preveva čutna impresija, vse to je tisto, kar ljudi povezuje od nekdaj.

Stebri kulture v preteklosti, ki so nas Slovence postavili ob bok evropskim in svetovnim narodom, stojijo še danes in na njih vso nadaljnje kulturno udejstvovanje Slovencev. Primož Trubar in prvi slovenski knjigi Abecednik ter Katekizem, Anton Tomaž Linhart in gledališče, France Prešeren, njegova poezija, Ivan Cankar, proza, dramatika, Iacobus Gallus Petelin in svetovno znani moteti ter madrigali, Ivana Kobilca in njena Kofetarica, Jože Plečnik, kiparstvo in arhitektura in še bi lahko naštevali. Seznam je neskončen.

Domala vsaka vas v Sloveniji premore ljubiteljsko gledališko, pevsko, likovno, plesno in še marsikatero skupino, s čimer dokazujemo, da smo Slovenci narod kulture.

V našem območju je kultura zapisana v DNK ljudi, ki živimo in ustvarjamo tod v Slovenskih goricah. To dokazujemo s številnimi kulturnimi skupinami in ustvarjalci, ki dosegajo nezavidljivo visoke rezultate, tudi na državnem nivoju.

Slovenski kulturni praznik je dan slovenske kulture in prav je, da se vsaj enkrat na leto vsi Slovenci zavestno spomnimo nanj.

In še verz, ki me vedno znova nagovarja:

                      Pesem je most, ki različnosti spaja,
                      je kot studenec, ki žejo gasi,
                      sonce, ki gore ledene odtaja,
                      roža, ki naše življenje krasi.

                                                            (N. Razboršek)

Spoštovani, ob slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitam, vsem kulturnim ustvarjalcem se zahvaljujem za doprinos in vsakemu izmed nas želim čim več kulture na vseh poteh življenja.

Natalija Šijanec, akademska cerkvena glasbenica od Sv. Ane je že 35 let dejavna v ljubiteljski kulturi. Ko je bila stara 13 let, je  prevzela vodenje cerkvenega pevskega zbora, ki se je leta 1999 preimenoval Cerkveno - prosvetni pevski zbor Kulturnega društva Sv. Ana. Zbor združuje številne generacije, od  otrok, dijakov, študentov in starejših pevcev, ki  v zboru prepevajo že desetletja. Sožitje generacij zbor povezuje in mu daje poseben čar. Velik navdih in pomoč pri kulturnem ustvarjanju je gospe Nataliji tudi njena družina. V preteklosti je poučevala na glasbeni šoli, v zadnjem obdobju je zaposlena na Osnovni šoli Voličina in na OŠ  dr. Antona Trstenjaka Negova. Natalija Šijanec s svojo ustvarjalnostjo in predanostjo  glasbi bogati kulturo in ljudi v Slovenskih goricah.

Občina Lenart