LETOS NAS ČAKA NAJBOLJ ČAROBEN BOŽIČ, SAJ V NAŠO OBČINO PRIHAJA ČISTO PRAVI BOŽIČKOV NABIRALNIK IZ SEVERNEGA POLA!
Vsa zbrana pisma v njem bodo odpotovala daleč na Laponsko. Božiček jih bo prebral, želje prečesal in otrokom še pred Božičem poslal uradna potrdila iz Severnega pola, da je pisma prejel. Božičkov nabiralnik bomo v Lenartu slavnostno otvorili na TRGU OSVOBODITVE SKUPAJ S PREDSTAVO IN PRIHODOM BOŽIČKA, 1. decembra ob 17:00.
Za najmlajše pripravljamo tudi Božičkovo pisarno, kjer bomo pisali pisma, 1. decembra ob 16:00 uri v Centru Slovenskih goric. Nič ne bo narobe, če pismo Božičku napišete že doma in ga samo oddate v nabiralnik.
Nabiralnik bomo po dogodku preselili v avlo Občine Lenart, kjer bo stal do 11. decembra. Vsi, ki se dogodka ne boste mogli udeležiti, lahko pisma oddate do takrat v času uradnih ur.
DRUŽINO, KI PISMA VSAKO LETO ODNESE NA SEVERNI POL IN JIH OSEBNO PREDA BOŽIČKU, BOSTE LAHKO SPREMLJALI od 15. do 17. DECEMBRA NA FB profilu @Mrs.B.Rose - Najlepša otroška potovanja. PREDAJO PISEM BOŽIČKU BODO OBLJAVILI 17. DECEMBRA OB 10:00 URI! POTEM PA BOMO, V PRIČAKOVANJU URADNIH POTRDIL IZ SEVERNEGA POLA, LE ŠE ODŠTEVALI DO BOŽIČA!
VSE O BOŽIČNI ZGODBI, KI SE JI PRIDRUŽUJE NAŠA OBČINA TER O POGOJIH SODELOVANJA, SI LAHKO PREBERETE NA SPLETNI STRANI www.bozickovnabiralnik.si
TAM SO OBJAVLJENI TUDI VSI DOGODKI, KI SMO JIH ZA VAS PRIPRAVILI V PRAZNIČNEM DECEMBRU!
Dežurna zimska služba 2023/24
Številka dežurne zimske službe 051 704 704.
Na Občini Lenart smo občanom za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem zimske službe dosegljivi na telefonski številki 02/729 13 48 ali 041 496 994 ali 040 837 946.
ZIMSKA SLUŽBA
S 15. novembrom se na slovenskih cestah uradno začne zimska sezona, ki koledarsko traja vse do 15. marca prihodnjega leta. Pooblaščeni izvajalec zimske službe je koncesionar podjetje Jože DRUZOVIČ s. p., rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Lenart, ki zimska vzdrževalna dela opravlja na koncesijskem območju KS Voličina in KS Lenart.
V tem času so enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila v prometu pa morajo biti ustrezno opremljena z zimsko opremo. V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat občine Lenart, ki sodeluje pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu.
Zimska služba skrbi, da so ceste primerno vzdrževane in prevozne. Zimska prevoznost cest pa ne pomeni, da so ceste popolnoma kopne in prevozne kot v drugih letnih časih. V času sneženja je namreč nemogoče pričakovati, da bodo v vsakem trenutku ceste ''črne''. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih je določena v Pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest. Pluženje cest se v primeru sneženja prične, ko zapade 10 cm snega na lokalnih cestah in 15 cm na javnih cestah. Prednostno se izvaja zimska služba na vseh lokalnih cestah, kjer poteka integrirana avtobusna linija, in na cestah, kjer se izvajajo prevozi šolskih otrok. Glede na konfiguracijo terena je Občina Lenart z razvejanim cestnim omrežjem, ki skupaj obsega kar 171 km kategoriziranih cest oziroma skupaj kar 721 km2 površin cest in javnih prometnih površin, kar poveča zahtevnost zimskega vzdrževanja. Izvajanje zimske službe je še posebej zahtevno na višje ležečih cestah, kjer se pojavljajo izrazitejše snežne padavine.
Poleg vzdrževanja cest pa pomembno vlogo pri varni vožnji v zimskih mesecih igra tudi zimska oprema vozil. Vsa vozila morajo biti v zimskem času opremljena z ustrezno zimsko opremo. Voznike pozivamo, da upoštevajo razmere na cestah in ravnajo odgovorno. Pomembno je tudi, da v primeru napovedi zimskih razmer vozniki pravočasno odidejo od doma, saj se potovalni čas podaljša, ter da hitrost vožnje prilagajajo razmeram na cesti. Prav ustrezna zimska oprema in prilagojena hitrost vožnje sta temeljna dejavnika, ki preprečujeta zdrse vozil in druge nesreče v času sneženja ali poledice, ki ju izvajalci zimske službe poskušajo pravočasno preprečiti ali vsaj omiliti s posipanjem cestišč.
Na državnih cestah pa je za izvajanje zimske službe na območju občine Lenart zadolženo podjetje Pomgrad d. d., cestne baze v Lenartu.
Za razumevanje in upoštevanje priporočil se vsem občanom že vnaprej zahvaljujemo.
OBČINA LENART
Obvestilo
Iz Občine Lenart sporočajo vsem udeležencem v prometu, da bo zaradi sanacije v času od 10. novembra do 8. decembra 2023 veljala popolna zapora lokalne ceste Zamarkova - Hrastovec -Voličina ni sicer v okolici gradu Hrastovec. V tem času bo obvoz za vsa vozila potekal na relaciji Zamarkova - Lormanje - Voličina in obratno. Hvala za razumevanje ni upoštevanje začasne prometne signalizacije!
Proslava v počastitev praznika Občine Lenart je potekala v petek, 3. novembra, in je bila enkratno središče prazničnih dogajanj v občini. Poleg kulturnega programa je bila proslava tudi priložnost za podelitev priznanj posameznikom in skupinam, ki so s svojimi dosežki izstopali.
Kulturni program je bil ena izmed osrednjih točk proslave. Na odru so se izmenjevali nadarjeni izvajalci, ki so s svojimi nastopi navdušili občinstvo. Med njimi so bili Eva in Matic Lorbek, Blaž in Žan Trobas, Agnes Kojc, Manca Lihtenvalner, David Lorenčič iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart, Plesni krožek OŠ Lenart, Zoja Mlinarič iz OŠ Voličina ter Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart, ki je ob vhodu v kulturni dom prihajajoče goste pozdravil z glasbo. Vsi nastopi so občinstvu pričarali nepozaben večer. Dogodek je povezoval moderator Stane Kocutar, ki je z izjemnim šarmom vodil program.
Na osrednji slovesnosti so podelili kar nekaj priznanj: priznanja so bila podeljena učencem, ki so v času osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen učni uspeh: Veronika Bokan, Katja Smonkar, Ema Veronik, Lucija Vinter, Gal Zavasnik, Anuška Fluher, Jurij Horvat, Eva Kaučič, Manca Lihtenvalner, Andraž Petek, Nika Vezovnik iz OŠ Lenart in Tjaž Hadžiselimović, Julija Horvat, Mija Marušič, Jure Sirk, Maks Šešerko, Neža Štruc, Neja Ornik, Alen Sužnik, Lana Toplak in Laura Vugrinec iz OŠ Voličina.
Posebej so bili izpostavljeni zlati maturanti, ki so dosegli izjemne rezultate na maturi: Kaja Rajter, Timoteja Kramberger, Ana Breznik in Jurij Šuman ter izjemno uspešni študenti Luka Falež, Nejc Kurbus, Špela Mihelin, Tina Kolarič, Karin Petko Strmšek in Dominik Petko.
Na koncu pa je prišla podelitev priznanj Občine Lenart za leto 2023. Župan Občine Lenart je izročil Priznanje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lenart, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Selce, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Voličina, Štabu Civilne zaščite Občine Lenart ter Nejcu Kurbusu in Avgustu Seničarju za njihov prispevek k občini.
Podeljena so bila tudi posebna priznanja, in sicer Plaketa Občine Lenart, ki je bila podeljena Zali Verbošt, Bronasti lenarški grb, ki ga je prejela Olga Ornik, Srebrni lenarški grb, ki ga je prejel Leopold Hameršak, ter Zlati lenarški grb, ki je bil podeljen Miranu Zorecu.
Proslava v počastitev praznika Občine Lenart 2023 je tako združila kulturni program, priznanja za dosežke in občinsko povezanost ter obenem poudarila pomen skupnosti in njenih izjemnih posameznikov.
V petek, 27. oktobra, je v Kidričevi ulici potekala svečana otvoritev nove čistilne naprave Lenart, ki je bila zgrajena v sklopu operacije Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Lenart, na katero je priključenih 4.200 občanov in celotna industrijska cona.
Slovesnost s pričetkom ob 13. uri je po uvodni slovenski in evropski himni s pozdravnim nagovorom pričel župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger. Branko Potočnik, direktor podjetja CID d.o.o., ki je projekt izvajalo, je na kratko predstavil delovanje te nove, moderne biološke čistilne naprave, v imenu evropske delegacije pa je zbrane pozdravil slovenski EU poslanec Franc Bogovič. Ob njem so se slovesnosti udeležili še štirje evropski poslanci iz Odbora za regionalni razvoj, in sicer Romana Tomc (Slovenija), Sunčana Glavak in Tomislav Sokol (Hrvaška) ter Leopoldo Lopez Gil (Španija). Uradni del dogodka sta z glasbenim programom sklenila Tim Ribič in Špela Pokeržnik.
Otvoritev čistilne naprave
V petek, 27. oktobra, bo potekala otvoritev nove čistilne naprave Lenart v Kidričevi ulici, na katero je priključenih več kot 4200 ljudi in vsa industrijska cona. Prisotne na slovesnosti, s katero bodo otvorili napravo zgrajeno v sklopu operacije Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Lenart, bo ob 13. uri uvodoma pozdravil župan mag. Janez Kramberger, nekaj besed pa bo spregovoril tudi poslanec DZ RS Franc Breznik. V imenu evropske delegacije bo zbrane pozdravil slovenski EU poslanec Franc Bogovič, prisotni bodo tudi drugi evropski poslanci iz Odbora za regionalni razvoj, in sicer: Romana Tomc, evropska poslanka, Slovenija; Sunčana Glavak in Tomislav Sokol, evropska poslanca, Hrvaška; Leopoldo Lopez Gil, evropski poslanec, Španija. Projekt bo predstavil Branko Potočnik, direktor podjetja CID d.o.o. – izvajalec projekta. Z glasbenima točkama bosta program popestrila Tim Ribič in Špela Pokeržnik.
PRIJAVA IN OCENA ŠKODE V TEKOČI KMETIJSKI PROIZVODNJI NA PRIDELKIH, POVZROČENE PO NARAVNI NESREČI V LETU 2023 (toča, poplave, neurje)
Na podlagi Sklepov Uprave za zaščito in reševanje RS z dne 9.10.2023 lahko občine pričnejo s ocenjevanjem škode in zbiranjem vlog oškodovancev, ki utrpeli škodo zaradi posledic neurij s točo v obdobju od 10. maja do 1. avgusta 2023 in zaradi posledic poplav za obdobje od 3. do 6. avgusta in od 28. do 31. avgusta 2023.
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:
- če mu ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za vsaj 30 %,
- če mu je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 % ali več.
Vlogo oškodovanci vložijo na občino na Obrazcu 2 najkasneje do 3.11.2023.
Kmetovalce obveščamo, da na podlagi zgoraj navedenih določil Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč za povračilo škode na kmetijskih pridelkih v letu 2023 prijavijo samo kmetijske površine in kmetijske kulture, ki so bile več kot 80%-no poškodovane.
Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (kmečki zavarovanci) in so utrpeli škodo zaradi neurij in poplav v letu 2023, bodo lahko uveljavljali zmanjšanje oziroma odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je bila poškodovanost kmetijskih pridelkov vsaj 30%-na, za kar je prav tako potrebno prijaviti škodo.
Obvestilo prijava škode na kmetijskih pridelkih v letu 2023 10. 10. 2023
More...
V sredo, 18. oktobra 2023, je v Lenartu potekala zaključna slovesnost ob izgradnji kolesarskih povezav na območju Območno razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice v katerem sodeluje deset občin. V okviru štirih projektov je bilo v sklopu regionalne kolesarske mreže zgrajenih nekaj več kot 59 km kolesarskih povezav, od tega 41 km samostojnih, ostalih 18 km pa poteka kot souporaba prometnega pasu. Ob tem Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) gradi še 25 km kolesarskih povezav. Slovesnosti so se udeležili Bojan Tičar, direktor Direkcije RS za infrastrukturo in Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste iz DRSI, ki je v projekt vpet od samega začetka. Na novinarski konferenci sta spregovorila tudi mag. Janez Kramberger, ki je bil regijski koordinator projekta ter mag. Srečko Aleksander Padovnik, iz Razvojne agencije Slovenske gorice kot vodja in koordinator projekta. Skupna vrednost vseh štirih projektov znaša dobrih 18 milijonov evrov. Sredstva sofinanciranja znašajo 11,2 milijona evrov, od tega so 80 odstotkov sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in 20 odstokov iz državnega proračuna. Razliko sredstev so zagotavile občine iz proračunov.