Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala sklep o pričetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z dežjem in vetrom med 17. in 25. julijem 2023.
Občina Lenart bo prijave škode zbirala na za to predpisanih obrazcih. Izpolnjen obrazec lahko pošljete po el. pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali ga osebno prinesete na občino, najkasneje do ponedeljka, 21.08.2023. Obrazcu je potrebno priložiti tudi fotografije poškodovanega objekta oz. kmetijskega zemljišča. Škoda na kmetijskih pridelkih se ne prijavlja.
Priloge:
Sklep - ocenjevanje škode med 17. in 25. julijem 2023.pdf
obrazec 1 - kmetijska zemljišča in gozdovi.docx
obrazec 3 - škoda na stavbah - uničen objekt.doc
obrazec 4 - delna škoda na stavbah.docx
Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala sklep o pričetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja z dežjem in vetrom med 12. in 13. julijem 2023.
Občina Lenart bo prijave škode zbirala na za to predpisanih obrazcih. Izpolnjen obrazec lahko pošljete po el. pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali ga osebno prinesete na občino, najkasneje do ponedeljka, 14.08.2023. Obrazcu je potrebno priložiti tudi fotografije poškodovanega objekta oz. kmetijskega zemljišča. Škoda na kmetijskih pridelkih se ne prijavlja.
Priloge:
Sklep - ocenjevanje škode med 12. in 13. julijem 2023.pdf
obrazec 1 - kmetijska zemljišča in gozdovi.docx
obrazec 3 - škoda na stavbah - uničen objekt.doc
obrazec 4 - delna škoda na stavbah.docx
V neurju, ki je preko Slovenskih goric divjalo v četrtek, 20. julija, so strašni nalivi s točo v Občini Lenart najbolj prizadeli Spodnjo in Zgornjo Voličino ter Viničko vas. Gasilci so bili aktivirani in so pomagali črpati vodo, odstranjevati drevje s cestišč, ... ponekod je odkrivalo tudi strehe (hiša v Črmljenšaku). Ocene škode zaenkrat še nimamo, saj si je potrebno stanje najprej dodobra ogledati. Glede na to, da je toča klestila tudi po kmetijskih pridelkih, bo škoda zagotovo ponovno velika.
Gasilci PGD Lenart so opravili pet intervencij. V Hrastovcu in Zgornji Voličini so posredovali ob odkritih strehah; v Obrtni ulici v Lenartu so črpali vodo iz objekta; gasili so goreče vozilo na uvozu na avtocesto, kjer je prišlo do prometne nesreče; na Nikovi ulici v Lenartu pa je hudourniška voda poplavila klet stanovanjskega objekta.
Zadnji dan sejemskega dogajanja na sejmu KOS je potekal tradicionalni izbor županovega vina, kjer je Rumeni muškat Vina Kramberger osvojil prestižen naziv zmagovalca. Z vinom se je pomerilo več različnih lokalnih pridelovalcev, a je zmago slavila klet Vina Kramberger, ki že dolga leta navdušuje s svojo kakovostjo. V finalu je 25-članska komisija z 12 glasovi za izglasovala nagrajenca, po 9 glasov je prejel Rumeni muškat Vinogradništva Fekonja in 4 glasove Rose iz Vina Kramberger. Izbor županovega vina na Sejmu KOS je postala tradicionalna prireditev, ki privablja številne vinoljube, ljubitelje kulinarike in predstavnike vinarskega sveta. Namen te prireditve je spodbujanje lokalne vinogradniške in vinske kulture ter izpostavljanje vrhunskih vin, ki jih pridelujejo v okolici Lenarta.
V soboto, 27. maja, je bilo v Voličini nadvse slovesno. Velik poklon gasilstvu je izreklo 160 gasilcev in več kot 19 gasilski vozil v paradi skozi center Voličine. V prireditvenem šotoru je nato potekala slovesnost, katere slavnosti govornik je bil član upravnega odbora gasilske zveze Slovenije in predsednik sveta podravske regije Janez Liponik. Ob novi pridobitvi v Voličini – gasilskemu domu in gasilskemu vozilu GVC-1- so se domači gasilci zahvalili botrom in donatorjem, ki so jim pomagali pri dveh velikih investicijah. Podeljena so bila tudi državna priznanja in odlikovanja za njihove dosežke na področju gasilstva. Sledila je velika gasilska veselica z Alyo in Čuki.
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje izdaja na podlagi 7. in 54. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur. list RS, št. 67/03, 79/04, 81/06 in 68/08) naslednji sklep: "Prične se z ocenjevanjem škode na stvareh zaradi posledic obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja 2023."
Več v nadaljevanju:
Sklep ocenjevanju škode
Obrazci in navodila
Na tradicionalni prvomajski pohod v Zavrh se je odpravilo veliko pohodnikov. Več stoglava množica se je ob 9. uri zjutraj zbrala na Trgu osvoboditve, kjer so se skupaj odpravili proti Zavrhu. Kar nekaj manjših skupin pohodnikov, kot tudi kolesarjev, motorjev in tudi avtomobilov, so je odpravilo na najbolj obiskano točko Slovenskih goric – Zavrh. Vreme je bilo fantastično, prijetno druženje ob dobri domači hrani in pijači pa je naredilo dan popoln. Ob otvoritvi obnovljene stare cimprane hiše so dogodek popestril še člani Ansambla Zadetek.
Nepopisna množica, ki se je vila pod mogočnim Maistrovim stolpom je napolnila center Zavrha, kjer so se ljudje zabavali, družili, privoščili poslikavo obraza ali pa se sprehodili s simpatičnimi poniji. Ob 12. uri so pripravili manjšo otvoritev obnovljene, tipične slovenskogoriške, izvirno ohranjene hiše iz 19. stoletja. Leta 2017 jo je Janko Kramberger podaril Občini Lenart, saj gre za kulturno-zgodovinski objekt lokalnega pomena.
Občina Lenart ga je obnovila z evropski sredstvi, okvirna vrednost investicije pa je bila 80 tisoč evrov. Na otvoritvi so zapele ljudske pevke Kulturno turističnega društva Selce. Odpele so dve pesmi, eno je leta 1963 napisala slovenjegoričanka našemu kraju v ponos, pevke ljudski pesmi pa so jo na prvi maj obudile. V hiši je razstavljenih kar nekaj eksponatov, ki so zavidljive vrednosti – kot je na primer prt na steni z napisom Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki ga je poklonila 94-letna gospa Rebernik; gospa ga je v svoji mladosti sama ustvarila, tako da gre za neprecenljivo ročno delo. Dogodka se je udeležil tudi župan mag. Janez Kramberger, ki je po novih kolesarskih poteh prišel v Zavrh s kolesom.
»Neverjetno, koliko ljudi se je danes zbralo v Zavrhu! Veseli me, da se je ta živahen utrip vrnil v naše kraje, da so ljudje prepoznali pristne, domače prireditve, kjer se srečujemo, pogovarjamo in družimo. Najbolj pa me je vselil pogled na kolone ljudi, ki so se z zanimanjem vile okoli obnovljene cimprane hiše, kar dokazuje, da je naš namen dosežen: tako pokažemo kako je nekoč potekalo življenje in delo v naših krajih, saj se tega s ponosom spominjamo,« je povedal župan mag. Janez Kramberger.
V zadnjih tednih lahko prebivalci Lenarta ponovno opazujejo stroje, ki pridno brčijo po Maistrovi ulici v njihovem kraju. V delu urbanega središča, ki ga je do zdaj še zaznamovala dotrajana prometna in komunalna infrastruktura, bo občina s pomočjo državnih ter evropskih sredstev poskrbela za obnovo kanalizacije, cestišča in pločnikov. Maistrova ulica med drugim omogoča dostop do avtobusne postaje, zdravstvenega doma, vrtca in prenovljene lenarške tržnice. Prav slednja predstavlja pomemben del projekta Ureditev mestnega središča; v sklopu le-tega želi občina s številnimi t. i. mehkimi vsebinami spodbuditi lokalno samooskrbo in podjetniško iniciativo. O namenu in poteku projekta v vrednosti slabih 60 tisoč evrov smo v zaključni fazi govorili z županom, višjo svetovalko za kulturo in splošne zadeve ter enim od lokalnih kmetovalcev.
S hitrim razvojem središča Slovenskih goric so se v preteklih letih izboljšale zaposlitvene možnosti, prometne povezave in življenjsko okolje kar je povzročilo dvig priseljevanja mladih družin, s tem pa so se povečale tudi potrebe po urejeni komunalni infrastrukturi in javnih površinah. Kot prejemniki Srebrnega znaka Slovenia Green Destination Zelene sheme slovenskega turizma je Občina Lenart zavezana in usmerjena k trajnostnem razvoju; urejanja infrastrukture se loteva s sodobnimi gradbenimi, ekološkimi in urbanističnimi pristopi.
Maistrova ulica omogoča neposreden dostop do storitev zdravstvenega doma; najmlajše vodi do vrtca, starejše do doma starejših občanov; kot povezovalna cesta, ki vodi do avtobusne postaje, vpliva na trajnostno mobilnost; prenovljena bo lokalnim ponudnikom izboljšala dostop do tržnice, lokalnemu prebivalstvu pa dostop do domačih pridelkov.
Tržnice so danes več kot le trgovina na prostem. So kraji, kjer se ljudje srečujejo, družijo in sklepajo nova poznanstva. Poleg tega je tržnica tudi srce kraja, saj si lahko tukaj ustvarimo sliko o življenju v dotičnem mestu in na njegovem podeželju od koder prihaja večina ponudbe. Vse to so prepoznali tudi v Lenartu, kjer so lani z zabavno-kulturnim programom in posebej pestro ponudbo lokalnih pridelkov otvorili prenovljeno mestno tržnico. Ta danes predstavlja enega osrednjih prostorov medgeneracijskega druženja, spodbujanja zdravega načina življenja, lokalne samooskrbe in ohranjanja lokalne kulture ob sočasni skrbi za naravo in okolje.
Na »mali tržnici velikih dobrot,« kot ji radi rečejo, lahko obiskovalci skoraj vsak dan med tednom, še posebej pa ob sobotah, izbirajo med bogato lokalno ponudbo izdelkov in dobrot. Eden od rednih prodajalcev je Kmetija Kocbek iz Voličine, ki se ukvarja s pridelovanjem, prodajo in predelovanjem mleka.
Alberto Kocbek pozdravlja trud občine in izpostavlja pomembnost ponudbe svežih izdelkov iz okoliških kmetij, ki na stojnice in posledično na naše krožnike prispejo hitro, brez aditivov za ohranjanje svežine in tako rekoč brez stroškov prevoza.
Izdelke Kmetije Kocbek je ob enajstih drugih ponudniki 24 ur na dan moč kupiti tudi v dveh avtomatih - multimatih, ki sta postavljena v bližnji okolici tržnice, pred pošto v centru Lenarta. Z obnovo Maistrove ulice bo, tako kot do javnih zavodov in same tržnice, izboljšan dostop tudi do te lokalno pridelane hrane.
Župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger, je v kratkem orisu izvajanega projekta izpostavil tudi prav ta trud in prispevek občine k smiselnem zaokrožanju proizvodnje, prodaje in uporabe domačih pridelkov in izdelkov.
Projekt Ureditev mestnega središča – 1. faza je sofinanciran s strani Občine Lenart, Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj. V njem je občina kot nosilec projekta povezala več partnerjev, med drugim podjetje AGJ, arhitekturno projektiranje in ravnanje z odplakami, in Sadjarsko društvo Slovenske Gorice Lenart, ki je sodelovalo pri mehkem delu vsebin na temo ohranjanja kulturne dediščine, odnosa do narave in podeželja ter pomena lokalnega sadja in zelenjave. V preteklosti je bilo v Slovenskih goricah sadjarstvo ena od osrednjih kmetijskih panog, v zadnjih desetletji pa delež površin, zasajenih s sadnim drevjem, zlasti jablanami, močno upada.
Z namenom medgeneracijskega povezovanja in seznanjanja mlajših generacij z lokalno tradicijo, so v lenarškem vrtcu v okviru delavnic pod naslovom Jabolko rdeče in Prešanje jabolk spoznavali sadno drevje in jabolka ter iz slednjih iztisnili sadni sok, poskusili pa so tudi prinešeno jabolčno pito in jabolčni štrudelj. V Knjižnici Lenart so priredili pravljične urice, Občina Lenart pa je organizirala tudi razstavo jabolk. Več nam je povedala Darja Ornik, višja svetovalka za kulturo in splošne zadeve v lenarški občini.