PUSTOVANJE V LENARTU 2025
Prihaja pust, čas ko znorijo pametni in se spametujejo norci.
Letos pripravljamo v Lenartu že 32. pustovanje, ki bo v soboto, 1. marca 2025. Vabimo skupine, posameznike, otroke in odrasle, da se pridružijo povorki.
Maškare se zberejo ob 10.30 uri, nasproti blokov, na Jurovski cesti. Pustna povorka bo krenila ob 11. uri, po Jurovski c., po Ilaunigovi ulici, mimo Centra za socialno delo, po Maistrovi, mimo avtobusne postaje, po Gubčevi, nadaljevala pot po Goriškovi ul., mimo doma starejših in se bo zaključila na parkirišču pri Vrtcu Lenart, kjer bo zabava. Ulice bodo v času povorke zaprte za promet.
Najizvirnejše maškare bodo nagrajene!
Veseli bomo vseh skupin in posameznikov, zato pričakujemo udeležbo in prijavo do petka, 21.2.2025 na Občino Lenart, po e- pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na tel. št. 729 13 21.
Naj bo pustovanje čim bolj norčavo, zato vabimo maškare, da se v čim večjem številu udeležijo pustne povorke. Pustovanja v Lenartu se je vsako letu udeleži več kot 1000 maškar, želimo ga ohraniti in obogatiti z novimi, izvirnimi maškarami, zato vas prijazno vabimo k sodelovanju.
TRADICIONALNI SPREJEM ŽUPANA OBČINE LENART
Vandal ali vandali so se na svojem pohodu po Lenartu v noči iz prvega na drugi januar znesli tudi nad Stebrom slovenske državnosti, spominskim obeležjem, ki ga je občina postavila ob 30. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Kaj je za zdaj še neznanega storilca ali storilce spodbudilo k pisanju grafitov po lenarški javni infrastrukturi, najbrž ne bo nikdar znano, mu je pa uspelo, da je prazničnemu razpoloženju mesta, ki je v pozitivnem duhu vstopilo v novo leto, dodal dobršno mero grenkega priokusa.
Oskrunjeni Steber državnosti je bil še isti dan očiščen in ostranjeni so bili tudi ostali grafiti. Ob tej priložnosti se je treba zahvaliti delavcev Režijskega obrata Občine Lenart. Lenarški župan mag. Janez Kramberger, ki je nad mazaško akcijo v središču Slovenskih goricah skupaj z meščani še vedno ogorčen, je poskrbel, da so ga vrnili v staro podobo. Posledica skrunitve k sreči niso vidne in samo upamo lahko, da bodo "mazače", torej storilce tega nekulturnega dejanja policisti čimprej odkrili.
PRIŽIG LUČK V LENARTU
Lenart bo zasijal v prazničnih lučkah v petek, 6. decembra, ko se bo pričel Božično - novoletni sejem. Vabljeni, da bomo skupaj v igri barv in svetlobe začutili čarobnost adventa in prazničnega decembra!
Zimska služba - obvestilo
Dežurna zimska služba 2024/25
Številka dežurne zimske službe 051 704 704.
Na Občini Lenart smo občanom za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem zimske službe dosegljivi na telefonski številki 02/729 13 48 ali 041 496 994 ali 051 427 273.
Pri Lenartu v Slovenskih goricah so odkrili spominsko ploščo slovenskemu narodnjaku, lenarškemu županu, voditelju Sokola, odvetniku in velikemu Maistrovemu podporniku.
Letošnje, že 38. Maistrove spominske prireditve v občini Lenart, so letos posvetili spominu na dr. Milana Goriška, ki je pred 120-timi leti prišel v Lenart in v tem kraju pustil globoke sledi. Ob tej priložnosti so mu na hiši, v kateri je uradoval na današnji Ptujski cesti 1 nasproti stare šole, odkrili spominsko ploščo. Leta 1918 je dr. Gorišek vodil lenarški Narodni svet ter zbiral živež za pomoč Maistrovi slovenski vojski. Prav tako je generalu pomagal z denarjem tamkajšnje Hranilnice. Spominsko ploščo so odkrili Goriškov vnuk dr. Borut Gorišek, predsednik mariborskega Domovinskega društva generala Maistra prof. Aleš Arih in lenarški župan mag. Janez Kramberger. Slovesnosti so se s praporom udeležili tudi predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart pod vodstvom predsednika Jožefa Majcenoviča, med visokimi gosti pa sta bila tudi Maistrov vnuk Borut Maister in predsednica Zveze društev generala Maistra Slovenije Lučka Lazarev – Šerbec.
Po odkritju spominske plošče na hiši Ptujska cesta 1, ki so ga pospremili zvoki lenarškega pihalnega orkestra MOL, je bila v domu kulture še proslava, na kateri je bil slavnostni govornik župan mag. Janez Kramberger. Izpostavil je Maistrove vrednote in opozoril na potrebo po strpnosti, medsebojnem razumevanju, spoštovanju in sodelovanju. Zgodovina niso samo veliki svetovni dogodki in vojne, temveč jo vedno in povsod pišejo ljudje, ki jo s svojimi dejanji tudi sooblikujejo. Zato se jih je treba spominjati in ceniti njihov prispevek za dobro skupnosti in države. Med ljudmi, ki so v preteklosti veliko prispevali k razvoju Lenarta, je bil tudi dr. Milan Gorišek. Nekoč podobno kot Maister preveč pozabljen, zdaj pa dokončno vrnjen v javni in zgodovinski spomin, je dejal župan mag. Kramberger in posebej pozdravil člane družin Gorišek, Dougan in Svetel, potomce in sorodnike dr. Milana Goriška.
V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili Cici pevski zbor OŠ Lenart, Cerkveno – prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana, recitatorska skupina OŠ Lenart (Aurora Lorber, Špela Lorenčič in Ivana Žurman), flavtistka in pianist Saraja Lorenc in David Lorenčič iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor in citrarka Franja Janež. V imenu družin Gorišek, Dougan in Svetel sta se občini Lenart in Maistrovemu društvu zahvalili prof. dr. Jelka Reberšek Gorišek, sicer soproga Goriškovega vnuka dr. Boruta Goriška in Goriškova prapravnukinja Ana Svetel, antropologinja, pesnica in pisateljica.
Slikar Jože Kramberger, domačin iz Voličine je poklonil Maistrov portret lenarški občini, župan mag. Kramberger pa ga je izročil predsednici TD Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha. Predsednik mariborskega domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Aleš Arih pa je završkemu TD podaril sliko akademskega slikarja Slavka Koresa, ki jo je donirala vnukinja Maistrove tajnice v letih 1918 – 1919, Dunja Samec iz Maribora. 38. Maistrove prireditve so sklenili s krajšim družabnim srečanjem in obujanjem spominov v Centru Slovenskih goric.
Na soboto, 9. novembra, se je na Trgu osvoboditve v Lenartu odvijalo tradicionalno Martinovanje, ki je v duhu jesenskih vinogradniških običajev združilo lokalno skupnost ob blagoslovu mošta in glasbi ansambla Sladki greh. Dogodek se je pričel s tradicionalnim snemanjem klopotca v rondoju pri preši. Iz Lenarta je goste do rondoja popeljal vlakec Jurček. Ko so klopotec pripeljali na trg osvoboditve je sledil blagoslov mladega vina, ki ga je opravil lenarški župnik Marjan Pučko. Ob blagoslovu je zbrane vinogradnike in obiskovalce nagovoril tudi s pregovori o vinu, ki jih je zbral, ko se je pripravljal na blagoslov. Med drugim je zanimiv italijanski pregovor: »Sod vina zmore več čudežev kot cerkev, polna svetnikov.« Ob domačih vinogradnikih, županu mag. Janezu Krambergerju so se martinovanja udeležili še vinski vitezi, cerkvenjaška vinska kraljica Patricija Peklar, vinogradniki iz sosednje Hrvaške iz Udruge vinara VINEA iz Vinice in mnogi drugi. Zbrane je pozdravila tudi lanska princesa martinovanja Nataša Šuman in izzvala letošnje kandidatke. To so bile Martina Kren, Mateja Ermenc in Lana Žvajker. Po tekmovanju, ki je potekalo pod budnim očesom Ovtarja Marka Šebarta si je letos lento princesa martinovanja prislužila Lana Žvajker.
V praznovanje občinskega praznika je bila vpletena tudi zgodba o ljubezni med Agato in Friderikom s predstavitvijo knjige slovenskega pisatelja Ivana Sivca z naslovom Zbogom, ljubezen moja. Roman sloni na legendarni pripovedi s preloma s 16. na 17. stoletje. Prikazuje tudi delovanje verskih blaznežev skakačev ter usodne dogodke v trdnjavi Velika Kaniža, usmrtitve na Dunaju in življenje na matičnem gradu grofov Herbersteinov v bližini Gradca. Pripoved se sklene s sporočili iz nebes v benediktinskem samostanu v Šentpavlu v Labotski dolini. Dodani so daljši zgodovinski orisi čarovništva na Štajerskem izpod peresa Saša Radovanoviča, zgodovinska dejstva, uporabljena literatura in bogato slikovno gradivo. Ivana Sivca je Občina Lenart povabila tudi k sodelovanju pri nastanku hvalnice Lenartu, za katero je tudi napisal besedilo, uglasbil pa jo je Srečko Kovačič. Na prireditvi so jo premierno izvedli člani vokalne skupine IL Divji. Dogodka so se udeležili številni gostje iz sveta narodnozabavne glasbe in kulture, med njimi Janez Per, Alfi Nipič, Branko Novak, Rudi Šantl in Aleš Arih. Dogodek so dodatno obogatili člani KD Delavec Lenart, ki so predstavili kratke prizore iz gledališke predstave Agata, priredbe iste zgodbe. S tem so omogočili občinstvu, da začuti duh časa in intenzivnost ljubezni, opisane v knjigi. Posebno doživetje je bila tudi interpretacija izbranih odlomkov, ki jih je prebrala Aleksandra Papež.
V petek, 8. novembra, pa je v Domu kulture v Lenartu potekala osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan mag. Janez Kramberger, ki je med drugim dejal: »Živimo v času, ko se življenje in svet okrog nas spreminjata z neverjetno naglico. Od jutra do večera nam sporočajo negativne informacije, istočasno pa nam ponujajo najrazličnejše možnosti, kako lahko postanemo bogati, lepi, zdravi in uspešni. Kljub temu, da na večino stvari nimamo vpliva, sem mnenja, da je bistvo sveta, časa in prostora vseeno človek, ki lahko s svojimi besedami, dejanji in odločitvami spreminja svet na bolje, predvsem v okolju, kjer živi. Zato je občinski praznik poseben čas, ko se ozremo na prehojeno pot, ocenimo naše dosežke in si zastavimo cilje skupne prihodnosti. Je čas, ko izkažemo spoštovanje tistim, ki so s svojim delom in predanostjo prispevali k razvoju naše skupnosti ter izrečemo hvaležnost tistim, ki skrbijo, da občina ostaja prijeten in varen dom za vse generacije.«
Dogodek so z bogatim kulturnim programom popestrili: Eva Lorbek, Matic Lorbek, Špela Brumen, Aleksander Živko, Otroški pevski zbor OŠ Lenart, Aleksandra Papež, Otroški pevski zbor OŠ Voličina, Harmonikarski orkester glasbene šole Lenart, Maša Steiner, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart, Zala Čuček in David Lorenčič ter Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart.
Najprej so podelili priznanja učencem OŠ Lenart in OŠ Voličina, ki so v času osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen učni uspeh: Gašper Ivec, Tiana Ploj Belna, Klara Karažinec, Lana Šuman Nikl, Žiga Trop Murko, Jan Čuček, Neja Ditner, Neža Kuhar in Vita Munda. Zlati maturanti so bili Hana Šalamun, Petra Zadravec, Karin Rojko in Neja Hadžiselimović. Priznanja, kot izjemno uspešni študenti so prejeli: Sara Holdinar, Aljaž Goznik, Tina Goznik, Saška Kurnik, Lucija Rojko, Rebeka Šnofl in dr. Zvonka Fekonja.
Priznanja župana so prejeli Karolina Divjak za prispevek k razvoju prostovoljstva, Janko Sekol za uspešno delo na področju sadjarstva, Silva Valenta za uspešno izvajanje rejniške dejavnosti in Tomaž Gonza za uspehe na področju kolesarstva.
Plaketo Občine Lenart je prejel Janez Belna za prispevek k razvoju KTD Selce. Bronasti lenarški grb sta prejela Kmetija Goznik za dolgoletno uspešno delo v kmetijstvu, dobre poslovne odločitve, uvajanje dobrih kmetijskih praks ter izvirno in uspešno trženje lastnih pridelkov in Aleš Smerdelj za večletno aktivno delo na področju promocije atletike, teka in aktivnega življenjskega sloga, predvsem pa za številne vrhunske dosežke v tekaškem športu.
Srebrni lenarški grb je prejel Peter Kramberger za izjemne zasluge za razvoj organiziranega klubskega kolesarstva v občini Lenart in Slovenskih goricah.
Za častnega občana Občine Lenart pa je bil razglašen Aleš Arih, ki je s tukajšnjim okoljem, ljudmi, društvi, Zavrhom in z Občino Lenart povezan že od srede osemdesetih let prejšnjega stoletja. Naziv je prejel za opravljeno delo pri promociji Občine Lenart in celotnih osrednjih Slovenskih goric, saj njegov opus potrjuje veličino njegovega pedagoškega, kulturnega, raziskovalnega, strokovnega in domoljubnega delovanja.
