Občina Bovec si je ob ustanovitvi za svoj praznik izbrala 4. julij, dan , ko goduje zavetnih Bovca Sv. Urh. Ob prazniku je tudi letos v veliki dvorani Ite Rine Kulturnega doma Bovec že tradicionalno potekala slovesnost, ki so se je udeležili vabljeni gosti od blizu in daleč.
V slovesnost so zbrane s slovensko himno vpeljale Buke čeče, celoten večer pa je bil prepleten z domačo besedo, kar je bila tudi rdeča nit kulturnega programa, ki so ga v krasen mozaik domačega narečja stkali Buške čeče, Slavica Della Bianca in Peter Della Bianca v družbi prijatelja Mihe Imprla.
Še pred podelitvijo priznanj najzaslužnejšim v letu 2021, je zbrane nagovoril župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je vsem zaželel prisrčno dobrodošlico v Bovcu:
»Živimo v čudnem času. Komaj nas je, upajmo, zapustil koronavirus, pa se je godila Ukrajina, tako da ne vemo, kaj nas čaka v jeseni. Župani se zavedamo težav, s katerimi se zato soočamo, vendar jaz vedno pravim, da tam, kjer je volja, kjer je upanje, je tudi pot. Letos se izteka še en moj štiriletni mandat in mandat Občinskega sveta, mogoče pa vas danes kot župan ob občinskem prazniku tudi zadnjič nagovarjam s tega mesta. Prav je, da se spomnimo najbolj pomembnih projektov, ki smo jih izpeljali ali zastavili v tem obdobju. Vesel sem, da ste danes tukaj moji prijatelji. Hvala vsem prijateljem in vsem svetnikom, ki ste stali ob meni. Vedno smo delali za dobro teh krajev. Tudi vse investicije, kijih izvajamo, so za dobro ljudi. Odprli smo novo otroško igrišče, gradimo novo športno dvorano, ki jo bomo morali dokončati v prihodnjem letu. Ena glavnih pridobitev pa je gradnja Doma za ostarele Bovec, zato se s tega mesta iskreno zahvaljujem Teji Jelina, podpredsednici Sveta Zavoda Doma upokojencev Nova Gorica. Prenesite prosim zahvalo celotnemu vodstvu, saj ste nam takrat, ko nam je prisluhnila država za financiranje gradnje DSO Bovec, pa so nas upravljavci Doma Podbrdo zavrnili, priskočili na pomoč vi. Tudi pesem o lepi Vidi pravi, »če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo.« Mi smo prosili za pomoč Dom v Novi Gorici in jo tudi dobili. Zdaj smo presegli vse prepreke in s tega mesta vam lahko obljubim, da bomo še letos začeli graditi DSO Bovec. Začetih je še veliko drugih investicij. Veliko bo tudi še težav, ampak treba je iti naprej. Na vse stvari moramo gledati pozitivno in peljati moramo Občino naprej, kot smo si zastavili. Vedno z veseljem poudarjam, da imamo v tej dolini posebne ljudi, ki so delovni in dobri po srcu. Ta dolina je preživela vse naravne katastrofe in to nas združuje. Kot vedno pravim, danes ni bogat tisti, ki ima veliko denarja, temveč tisti, ki ima veliko prijateljev. Očitno jih jaz imam, saj ste številni danes z nami v tej dvorani. Dnevi, kot je današnji, so tudi zato, da pozabimo na vsakodnevne skrbi, da se skupaj poveselimo, da drug drugemu prenesemo dobre prakse. Hvala vam, da ste danes tukaj, vsem prejemnikom priznanj pa že sedaj iskreno čestitam. Med nami so tudi predstavniki pobratene Občine Prijedor, s katero zelo dobro sodelujemo, in so nas počastili z njihovo udeležbo. Sam sem bil vedno povezovalen in na voljo, vedno sem se razdajal za blaginjo ljudi in bom tak tudi ostal. Tako me je mama naučila, tak sem in tak ostajam,« je svoj nagovor zaokrožil župan Občine Bovec Valter Mlekuž.
Slovesnost ob prazniku Občine Bovec pa je namenjena tudi podelitvi priznanj in nagrad najzaslužnejšim posameznikom ali društvom. Letošnja sta podeljevala župan Občine Bovec Valter Mlekuž in predsednik Komisije za priznanja in nagrade Igor Černuta. Naziva častni občan letos niso podelili:
PLAKETO OBČINE BOVEC JE PREJELA:
doc.dr. BARBARA IVANČIČ KUTIN
Doc.dr. BARBARA IVANČIČ KUTIN je že v otroštvu je rada prisluhnila zgodbam, ki jih ji je pripovedoval njen nono, zanimalo jo je tudi zbiranje in zapisovanje nesnovne dediščine, starih pesmic, molitvic, bovških običajev, in sicer v sodelovanju z njeno teto Vlasto Komac.
Po uspešnem zaključku študija se je zaposlila na ZRC SAZU – Inštitut za slovensko narodopisje v Ljubljani, kjer dela še danes. Z družino živi v Dvoru pri Ljubljani, a se pogosto vrača na rodno Bovško. Leta 1992 je sodelovala pri odmevnem projektu praznovanja 800 letnice Župnije Bovec. Prve objave je imela leta 2001 v reviji Traditiones, v poljudnoznanstveni reviji Gea v letih 2003 in 2004 in v Bovškem zborniku leta 2004. Kasnejše publikacije: leta 2007 BOVŠKI SLOVAR (trenutno v pripravi dopolnjena izdaja), leta 2011 ŽIVA PRIPOVED V ZAPISU, leta 2013 uredi in priredi besedila PIRTE, FARCE, FIDINJE, leta 2017 je izidala dvojezični knjigi KULTURNA DEDIŠČINA MED ALPAMI IN KRASOM in ZBIRKE POVEZUJEJO, leta 2018 izda KRIVOPETE. Pripravljen je izbor bovških pravljic v več jezikih v knjižni izdaji s CD. Sodelovala je s Tolminskim muzejem (Zgodbe Stergulčeve hiše leta 2010), Osnovno šolo Bovec, Kulturnim društvom Golobar (igralsko skupino, literarnim klubom Bovec, Buškimi čečami, Društvom buških žena in s pripovedovalci), pa tudi s številnimi domačini od Trente do Srpenice. Povezana je tudi z Benečijo in Rezijo v skupnih projektih. V jeseni šolskega leta 2022/23 bo več mesecev gostujoča predavateljica na Videmski univerzi. Piše predgovore, spremna besedila, umetniške sestavke. Imela je več intervjujev o narečjih. Izšle so njene znanstvene zvočne in video publikacije, predvajana je bila v radijskih in televizijskih oddajah. Naše kraje, lepoto tukajšnje narave in našo enkratno govorico na mednarodnih konferencah v izvirnih znanstvenih prispevkih z velikim navdušenjem širi po svetu v besedi in sliki (Cleveland ZDA, Buenos Aires Argentina, Sankt Peterburg, Moskva Rusija, Zagreb Hrvaška, Beograd Srbija, Padova, Videm, Špeter Italija, Varšava Poljska, Praga Češka, Vilna Litva, Wiesbaden Nemčija, Bratislava Slovaška, Atene Grčija …). Skupno ima doslej zbranih 380 bibliografskih enot. Je mentorica ali somentorica pri magistrskih in doktorskih delih študentov iz naših krajev. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava narodopisje. Ponosna je na Bovško. Ljubi domače kraje, lepoto Soče in posebno bovško govorico, sredi raja, ki ga po njenem mnenju ni na svetu enakega. Njen velik dosežek je, da je pri Ministrstvu za kulturo RS dosegla, da je bil 02. 06. 2021, Bovški govor končno vpisan v register nesnovne dediščine.
PRIZNANJE OBČINE BOVEC SO PREJELI:
NIKOLA DŽALO
Nikola Džalo že več kot 45 let Bovčankam in Bovčanom nudi terapevtske masaže, shiatsu masaže, nastavitev atlasa, terapije kvantne medicine ter športne in klasične masaže. S poznavanjem anatomije človeškega telesa do podrobnosti, strokovnostjo, prefinjenim občutkom prepoznavanja poškodb športnikom in ljudem s težavami pomaga pri lajšanju bolečin. Pomoč pri njem iščejo rekreativni športniki iz vse Slovenije. Bovčanke in Bovčani pa imajo pri njem prednostno obravnavo. Mnogim je v letih svojega delovanja prihranil marsikatero noč brez spanja zaradi bolečin, pomagal k hitrejši rehabilitaciji in vrnitvi k aktivnemu preživljanju prostega časa. Nikola Džalo je s terapijami pomagal tudi znanim osebnostim kot so legendarni atlet Sergej Bubka, igralskima zakoncema Branko Đurič – Đuro in Tanja Ribič, priznanemu plesalcu Mihi Vodičarju in drugim.
MARTIN BERGINC (priznanje je prevzel vnuk)
Martin Berginc je svoje življenje posvetil gostinstvu. Svoje prvo delovno mesto je dobil v tedaj znamenitem lokalu Orel v Trenti, kjer je tudi uspešno organiziral Trentarsko noč. Kmalu nato je postal direktor bovškega hotela Alp, leta 1976 pa je organiziral prvo Čomparsko noč v Bovcu. Izkušnje je nabiral tudi v gostišču Franko, nato pa je leta 1982 v Bovcu slovesno odprl Martinov hram, kjer je posebno pozornost namenjal lokalnim jedem. Potres leta 1998 je prizadel tudi Martinov hram, zato je moral skupaj s svojo ženo za več let z gostinsko dejavnostjo nadaljevati izven Bovca v Kranjski Gori in v Čiginju. Vrnil se leta 2003 in takrat se je v Martinovem hramu začela pisati nova zgodba.
Martinova ideja je bila tudi ustanovitev žganjekuhe pod blagovno znamko Kilc. Žgane pijače s tem imenom so se znašle na prodajnih policah širom Slovenije, poznane pa so bile tudi v tujini. V posebno poglavje na življenjski poti Martina Berginca spada njegovo slikarsko delovanje. Že od šolskih let pa do danes najde sprostitev v likovnem ustvarjanju. Martin je bil tudi prvi predsednik in eden od ustanoviteljev Sekcije slikarjev amaterjev Bovške, ki tudi danes uspešno deluje v okviru Kulturnega društva Golobar.
ADEM OMEROVIČ
Adem Omerovič je kot predsednik Turističnega društva Bovec s svojo aktivnostjo in požrtvovalnostjo bistveno prispeval k delu in razvoju društva in s tem tudi k prepoznavnosti Bovca. Skupaj s člani upravnega odbora je realiziral nakup zemljišča avtokampa Polovnik ter zemljišča v Industrijski coni, kjer ima društvo zabojnik s svojim inventarjem. Uspešno je vodil organizacijo javnih prireditev Čomparska noč in Bovški dan ter drugih prireditev in koncertov. Spodbujal je delo sekcije mladih, Pustne sekcije in sekcije Klic živali ter poskrbel za nabavo inventarja, ki ga društvo uporablja na javnih prireditvah. Kot predsednik Turističnega društva je odlično sodeloval z občino Bovec in z drugimi organizacijami ter društvi. Adem Omerovič je tudi aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Bovec in mentor mladim gasilcem. Veliko požrtvovalnosti je pokazal tudi pri delu v gasilskem društvu in na intervencijah.
DENARNO NAGRADO OBČINE BOVEC JE PREJELO:
PGD LOG POD MANGARTOM
Prostovoljno gasilsko društvo Log pod Mangartom v letu 2022 obeležuje 110-letnico svojega delovanja. Gre za eno najstarejših društev na bovškem in najstarejše v Logu pod Mangartom. Od svojih začetkov skrbi za požarno varnost kot tudi splošno zaščito ljudi ter premoženja na območju domače krajevne skupnosti. Je nepogrešljiv člen služb zaščite in reševanja v občini Bovec in z njimi zgledno sodeluje. Prostovoljno gasilsko društvo Log pod Mangartom se je v preteklosti izkazalo predvsem ob številnih naravnih nesrečah, kot so potresi 1976, 1998 in 2004, različnih vremenskih ujmah, požarih v naravi in zlasti ob katastrofalnem plazu leta 2000 v Logu pod Mangartom. V domačem kraju je društvo nepogrešljivo ob najrazličnejših prireditvah, obenem krajanom in društvom nudi pomoč z uporabo različne opreme in mehanizacije. Prostovoljno gasilsko društvo Log pod Mangartom združuje člane vseh generacij in nenehno skrbi za njihovo izobraževanje ter neguje prijateljske odnose z gasilci doma in v tujini.
Po uradnem delu in izvrstno izpeljani slovesnosti v režiji Jerneja Cudra, tehnično podporo Roberta Kokošina in povezovalko programa Damijano Peternelj, je v preddverju in mali dvorani potekalo prijetno druženje s pogostitvijo.
Pripravil in foto: MILAN ŠTULC