- SESTAVA
V okviru Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid in Tolmin je bilo ustanovljeno medobčinsko redarstvo, ki je pričelo z operativnim delom leta 2006. V letu 2010 se je občinam soustanoviteljicam pridružila še Občina Kanal ob Soči.
Občinski redarji opravljajo naloge na podlagi občinskih odlokov vseh štirih občin soustanoviteljic, Zakona o občinskem redarstvu (ZORed), Zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o cestah (Zces-2), Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), Zakon o ohranjanju narave (ZON), Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) ter Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov.
Občinski redarji opravljajo naloge v predpisani uniformi ter s predpisanimi sredstvi, med katere sodi: piščalka, loparček za urejanje prometa, sredstva za vezanje in vklepanje (lisice) in plinski razpršilec. Medobčinski redarji niso oboroženi.
Občinski redar je skladno z določbo 99. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) in zgoraj navedenimi predpisi, pooblaščena uradna oseba.
Posamezne oziroma konkretne naloge občinskih redarjev lahko občina opredeli tudi z občinskimi odloki. V določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških ( Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) je opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.
- PRISTOJNOSTI
Temeljne naloge občinskih redarjev so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed):
- nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
- varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
- skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
- varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine,
- vzdrževati javni red in mir.
Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:
- opozorilo,
- ustna odredba,
- ugotavljanje istovetnosti,
- varnostni pregled osebe,
- zaseg predmetov,
- zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
- uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca.
Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) lahko občinski redarji opravljajo pooblastila nad naslednjimi določbami:
– Varstvo okolja,
– Odgovornost staršev, skrbnikov oz. rejnikov,
– Listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa, razen listine o tovoru in pri opravljanju prevoza skupine otrok, potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah
– Izločitev vozila iz prometa ter čas trajanja izločitve,
– Odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila,
– Dolžnost upoštevanja pravil,
– Območje umirjenega prometa,
– Območje skupnega prometnega prostora,
– Območje za pešce,
– Varnostni pas,
– Zaščitna čelada,
– Prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila,
– Vožnja z vozilom po cesti,
– Vožnja z vozilom na prehodu za pešce,
– Najvišje dovoljene hitrosti,
– Najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil,
– Približevanje križišču in razvrščanje pred križiščem,
– Odpiranje vrat vozila,
– Zapustitev vozila,
– Označitev ustavljenih vozil,
– Ustavitev in parkiranje,
– Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide,
– Območja kratkotrajnega parkiranja,
– Izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno,
– Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti,
– Pogoji za opravljanje gospodarske vožnje,
– Udeležba pešcev v cestnem prometu,
– Označitev pešcev,
– Varstvo otrok,
– Prevoz oseb,
– Jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu,
– Pogoji za udeležbo koles v cestnem prometu,
– Vožnja voznikov koles z licenco,
– Pogoji za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu,
– Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu,
– Pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu,
– Prometna signalizacija,
– Svetlobni prometni znaki
– Prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju.
Na podlagi Zakona o cestah (ZCes-2) občinski redarji ugotavljajo kršitve določb o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja,
Urejanje in nadzor prometa je pooblastilo za ustavljanje in nadzor voznikov in drugih udeležencev v prometu.
Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki jim jih predpisujejo zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.
Pri opravljanju nalog po ZPrCP sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti občinskemu redarju zahtevano listino na vpogled.
Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu z zakoni in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.
Na podlagi ZJRM opravljajo občinski redarji pooblastila s področij prekrškov:
- nedostojno vedenje,
- beračenje na javnem kraju,
- uporaba nedovoljenih predmetov,
- poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe,
- pisanje po objektih,
- vandalizem,
- nedovoljeno kampiranje,
- ščuvanje in razkazovanje živali z namenom povzročitve strahu ali ogroženosti,
- neupoštevanje zakonitega ukrepa uradne osebe.
Zakon o prekrških določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo.
Prijava mora vsebovati podatke o prijavitelju, čim natančnejšo navedbo lokacije kršitve, opis nepravilnosti, navedbo kršitelja, če je znan, čas kršitve ter druge podatke, ki so pomembni s stanjem predmeta prijave. Lažniva prijava je kazniva po 39. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07, ZIN-UPB1) in se kaznuje z denarno kaznijo 500 evrov. Inšpektor je po določbi 2. odstavka 16. člena istega zakona dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.
