V Kulturnem domu Bovec se je letos odvilo še eno od tradicionalnih srečanj, ki ohranjajo in poglabljajo odnose med Slovenci Posočja in Videmske pokrajine.
Občine Bovec, Kobarid in Tolmin si organizacijo tega tradicionalnega srečanja izmenjujejo vsako leto, s tem pa sodelovanje in druženje Slovencev Posočja in Videmske pokrajine tudi zares živi v celotnem Zgornjem Posočju.
Veliko dvorano Ite Rine je prevel duh domoljubnosti že s prvimi nagovori, kljub neugodnim vremenskim razmeram pa se je srečanja udeležilo spoštljivo število udeležencev, med njimi ob županih Občin Bovec, Kobarid in Tolmin, Valterju Mlekužu, Robertu Kavčiču in Urošu Brežanu, tudi župani vseh obmejnih Občin Benečije.
Program sta povezovala člana Gledališke skupine Bovec David Štulc Zornik in Nika Gaberšček. Pozdravne besede je v imenu županov vseh treh posoških Občin zbranim namenil župan Občine Bovec Valter Mlekuž in pri tem izrazil veliko čast in veselje, da lahko letos Bovec gosti to pomembno srečanje:
»Če sem prav izračunal, bomo tudi okroglo, 50. srečanje organizirali v Bovcu, kar me res veseli. Danes vam zaželim dobrodošlico, v upanju, da bi se tu lepo imeli in uživali v programu, ki ga je pripravil neumorni Robert Trampuž, ki vedno bedi nad našimi prireditvami, izvajali pa ga bodo naši Bovški in Beneški kulturniki. Kasneje pa bo ob prigrizku veliko priložnosti za prijetno druženje, izmenjavo mnenj in prijateljske pogovore,« je med drugim dejal Valter Mlekuž.
Pomen srečanj in zgodovino ohranjanja slovenstva tudi v najhujših časih je preletela kulturna delavka Luisa Cher, ki je v svojem izvajanju najbolj poudarila izjemen pomen kulture za ohranjanje slovenske identitete v Italiji.
Slavnostna govornica, evropska poslanka Tanja Fajon je ta, danes brezmejni prostor postavila za zgled izpolnjevanja ideje Evropske unije:
»Rada sem med ljudmi, ki imajo posebno zgodovino, saj jim to daje poseben značaj. In zgodovina teh krajev je nedvomno posebna. Dogodki iz preteklosti so zelo surovo in popolnoma nenaravno pretrgali povezave med ljudmi na obeh straneh meje. Prekinili prometne, gospodarske, socialne tokove. Niso pa mogli uničiti občutka pripadnosti svojemu narodu, niso torej uničili slovenstva v tistih, ki so ostali na drugi strani, v Italiji, in domačinom niso uničili občutka, da so tisti za mejo še vedno slovenski, naši. Kot tudi niso uničili odločenosti, da se mora manjšina ohraniti, z vsemi svojimi značilnostmi in pravicami,« je poudarila Tanja Fajon.
CELOTEN GOVOR EVROPSKE POSLANKE TANJE FAJON
TONSKI POSNETEKGOVORA EVROPSKE POSLANKE TANJE FAJON
Vsako leto pa najzaslužnejšim posameznikom, organizacijam, društvom oziroma institucijam podelijo najvišje, Gujonovo priznanje. Letos so Gujonovo priznanje podelili Podružnici Glasbene matice iz Špetra in Centru za kulturne raziskave v Bardu. Priznanji je podelil največji prijatelj Slovencev Videmske pokrajine in do nedavnega načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar.
Zdravka Likarja pa so posoški župani, Valter Mlekuž, Robert Kavčič in Uroš Brežan, presenetili z darilom, ki so mu ga ob upokojitvi namenili v zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje na vseh področjih, s katerim je kot načelnik Upravne enote Tolmin bistveno zaznamoval družbenopolitični in kulturni prostor vseh ter Občin.
»Vsi trije župani smo se strinjali, da je danes pravo mesto in pravi dan, da se tu, med prijatelji zahvalimo našemu dolgoletnemu načelniku Upravne enote Tolmin, gospodu Zdravku Likarju. Ker Zdravka zelo dobro poznamo, smo se odločili, da mu podarimo sliko Soče, ki je nastala pod prsti slepih in slabovidnih oseb Medobčinskega društva slepih in slabovidnih oseb Nova Gorica. Tako smo z darilom v zahvalo Zdravku združili tudi dobrodelnost, saj bomo prispevekza to delo vse tri Občine namenile MDSS, torej v humanitarne namene. Verjamem, da zna Zdravko to globoko ceniti. Zdravko, hvala ti za vse, vsi pa vemo, kako velika je tvoja zasluga tudi za ta srečanja,« je ob predaji slike dejal župan Valter Mlekuž.
Zdravko Likar se je ob bučnem in dolgem aplavzu vidno ganjen zahvalil za darilo, a tudi v zaključni besedi pozval k ohranjanju medsebojnih odnosov:
»Čuvajte te odnose z Benečani, Rezijani in Slovenci iz Kanalske doline, kajti 47 let je res dolga tradicija, ki ne sme umreti. Trud, ki je bil vložen v tkanje stikov med prebivalstvom z ene in druge strani Kolovrata in Matajurja, Stola in Kanina, je trud številnih, ki jih nekaterih ni več med nami, drugi pa smo še tu. Tisti, ki prihajajo na oder takoj za nami, naša mladina, oni so pa naše upanje. Zato gojite te stike še naprej!«
Prijeten kulturni program so stkali člana Gledališke skupine Bovec in Beneškega gledališča, pevci MoPZ Golobar, Barski oktet, bovška harmonikarja in v spremstvu mentorice in harmonikarja najmlajše predstavnice Podružnične Glasbene matice iz Špetra.
Prijetno druženje se je nadaljevalo v preddverju Kulturnega doma Bovec, ob prijetnem klepetu pa so zadonele tudi beneške harmonike in marsikoga so tako zasrbeli podplati, do so se zavrteli ob starih beneških vižah.
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
