Vodilni predstavniki slovenskih organizacij v zamejstvu v Italiji so se danes v Tolminu srečali z načelnikom UE Tolmin in posoškimi župani.
Pobuda za srečanje je prišla prav s strani vodilnih predstavnikov zamejskih slovenskih organizacij, načelnik UE Tolmin Zdravko Likar pa je z veseljem poskrbel za to, da so se srečanja udeležili tudi župani Občin Bovec, Kobarid in Tolmin, Valter Mlekuž, Robert Kavčič in Uroš Brežan.
Iz zamejstva so prišli v Tolmin Ricardo Ruttar, pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) za deželo FJK, Walter Bandelj, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij in LuigiaNegro predsednica SKGZ za Videmsko pokrajino.
Pozdravne besede jim je namenil Zdravko Likar, ki je najprej ugotovil, da je od zadnjega podobnega srečanja minilo več kot 30 let in je zato izrazil toliko večje veselje, da se je srečanja udeležilo tako veliko število zainteresiranih.
Kot je povedal Rudi Pavšič, je sestanek potreben, ker je treba vse zadeve reševati skupno, sicer so že v osnovi obsojene na propad. Po kongresih sta namreč s kolegom Bandljem sklenila, da bosta začela skupno pot za reševanje vseh zadev, ki so pomembne za slovensko skupnost.
Pogovori so seveda potekali v prijetnem vzdušju, pravzaprav pa tudi s pozitivnimi pogledi za prihodnost. Tudi župani so se strinjali z nujnostjo sodelovanja.
Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je povedal, da je bil pri njem kot novoizvoljenem županu, prvi na uradnem obisku župan Rezije Chinese Sergio.
»Čeprav je imel s seboj prevajalca, sva se na mojo željo dobri dve uri pogovarjala v slovenščini. Glede Benečije moram reči, da sem jo spoznaval tudi skozi prizmo dela mojega soseda, pokojnega Marjana Bevka, ki mu je bila Benečija drugi dom. Udeležil sem se tudi Dneva slovenske kulture na Trbižu in tam zares začutil ponos, da sem Slovenec. Pred nabito polno dvorano so nastopili otroci, ki niso vsi Slovenci, pa so peli slovensko himno. Tega si pred leti ni bilo mogoče predstavljati. Prijetno izkušnjo sem doživel tudi lani, ko smo večjo skupino Italijanov gostili v Stergulčevi hiši. Okoli 40 Italijanov iz okolice Čedada se je učilo slovenski jezik.
Glede izvajanja skupnih projektov pa naj povem, da imam veliko stikov z županom Občine Kluže, v kateri je italijanski del smučišča Kanin, Fabriziom Fuccarom, in skupaj iščemo ustrezne rešitve za oživitev čezmejno povezanega smučišča. Zelo si prizadeva za koordinacijo posameznih zadev in tudi zadnji uspešen sestanek s predstavniki PromoTurizma z direktorjem na čelu je plod njegovega posredovanja. Dobro sodelujem tudi s trbiškim županom, sestal pa sem se tudi z vodilnimi iz Naravnega Predalpskega Parka v Reziji, s katerimi tkamo nove možnosti za sodelovanje tako pri projektu kolesarskih poti kot tudi povezovanju obeh območji z geološko učno potjo. Sam se bom potrudil, da bo čezmejno sodelovanje na še višji ravni. Vsi skupaj si moramo prizadevati za to, saj bomo le družno zmožni dosegati zastavljene cilje. Ta današnji sestanek pa je seveda eden od pomembnih korakov in zato ga seveda nadvse pozdravljam.«
Po srečanju je Rudi Pavšič med drugim dejal:
»Menim, da je vsaka narodna skupnost, ki nima neke trdne gospodarske osnove, na prepihu. Samo ohranjanje jezika ni dovolj, saj se brez trdnega gospodarstva ne da zadržati mladih intelektualnih struktur. To velja tudi za gospodarsko slabo razvito območje, kot je Benečija, kjer moramo ustvariti nekaj novih gospodarskih usmeritev, zato da naši ljudje ostanejo na območju, kjer zdaj živijo. Sicer se bodo ljudje začeli premikati v velika mesta in podeželje se bo praznilo. To je tudi osnovni razlog za današnje srečanje, da skupaj z župani Zgornjega Posočja ugotovimo, kaj lahko storimo s skupnimi močmi. Tu gre za skupni načrt in enotno razmišljanje, ki zahteva tudi soudeležbo Republike Slovenije in dežele FJK. Brez takega modela sodelovanja bodo tudi naši napori verjetno težko obrodili sadove.«
Načelnik UE Tolmin Zdravko Likar je vendarle optimist, in pravi, da kljub vsemu ne smemo gledati vsega črnogledo:
»V društvih je veliko življenja in veliko tudi mladih, prav mladini pa je treba dati tudi priložnost, da zadeve ureja po svoje. In jih tudi dobro urejajo, kot lahko vidimo na raznih glasbenih festivalih, pri planinskih društvih, na raznolikih kulturnih prireditvah, v pevskih skupinah…..vse to v Benečiji kar vrvi. Zato menim, da bo ta skupnost zaživela neko novo življenje v okvirih možnosti, ki jih pač prinaša 21. stoletje. Skupni projekti so že zdaj dokaz temu. Nekateri projekti so že v izvajanju, pa naj omenim samo čezmejne kolesarske poti, kaninsko pogorje in povezano smučišče, projekt Park Nadiža, ki je ob posoških občinah podprt tudi s strani FJK, velik uspeh pa pričakujemo tudi od umestitve strateškega projekta Poti miru, od katerega bodo imele koristi tako posoške kot beneške občine. Svetel primer v gospodarstvu pa je podjetje Rutar, ki zaposluje Slovence prav zaradi znanja slovenskega jezika. Dvajset mladih Benečanov je trenutno na usposabljanju v Ljubljani, zanesljivo zaposlitev pa imajo v trgovini v Vidmu.«
Današnje srečanje so vsi udeleženci ocenili za pozitivno in produktivno, zato so si obljubili, da do naslednjega srečanja ne bo več minilo 30 let.
Zapisal: MILAN ŠTULC
Foto: TATJANA ŠALEJ FALETIČ
