V petek, 8. novembra, pa je v Domu kulture v Lenartu potekala osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan mag. Janez Kramberger, ki je med drugim dejal: »Živimo v času, ko se življenje in svet okrog nas spreminjata z neverjetno naglico. Od jutra do večera nam sporočajo negativne informacije, istočasno pa nam ponujajo najrazličnejše možnosti, kako lahko postanemo bogati, lepi, zdravi in uspešni. Kljub temu, da na večino stvari nimamo vpliva, sem mnenja, da je bistvo sveta, časa in prostora vseeno človek, ki lahko s svojimi besedami, dejanji in odločitvami spreminja svet na bolje, predvsem v okolju, kjer živi. Zato je občinski praznik poseben čas, ko se ozremo na prehojeno pot, ocenimo naše dosežke in si zastavimo cilje skupne prihodnosti. Je čas, ko izkažemo spoštovanje tistim, ki so s svojim delom in predanostjo prispevali k razvoju naše skupnosti ter izrečemo hvaležnost tistim, ki skrbijo, da občina ostaja prijeten in varen dom za vse generacije.«
Dogodek so z bogatim kulturnim programom popestrili: Eva Lorbek, Matic Lorbek, Špela Brumen, Aleksander Živko, Otroški pevski zbor OŠ Lenart, Aleksandra Papež, Otroški pevski zbor OŠ Voličina, Harmonikarski orkester glasbene šole Lenart, Maša Steiner, Konservatorij za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart, Zala Čuček in David Lorenčič ter Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart.
Najprej so podelili priznanja učencem OŠ Lenart in OŠ Voličina, ki so v času osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen učni uspeh: Gašper Ivec, Tiana Ploj Belna, Klara Karažinec, Lana Šuman Nikl, Žiga Trop Murko, Jan Čuček, Neja Ditner, Neža Kuhar in Vita Munda. Zlati maturanti so bili Hana Šalamun, Petra Zadravec, Karin Rojko in Neja Hadžiselimović. Priznanja, kot izjemno uspešni študenti so prejeli: Sara Holdinar, Aljaž Goznik, Tina Goznik, Saška Kurnik, Lucija Rojko, Rebeka Šnofl in dr. Zvonka Fekonja.
Priznanja župana so prejeli Karolina Divjak za prispevek k razvoju prostovoljstva, Janko Sekol za uspešno delo na področju sadjarstva, Silva Valenta za uspešno izvajanje rejniške dejavnosti in Tomaž Gonza za uspehe na področju kolesarstva.
Plaketo Občine Lenart je prejel Janez Belna za prispevek k razvoju KTD Selce. Bronasti lenarški grb sta prejela Kmetija Goznik za dolgoletno uspešno delo v kmetijstvu, dobre poslovne odločitve, uvajanje dobrih kmetijskih praks ter izvirno in uspešno trženje lastnih pridelkov in Aleš Smerdelj za večletno aktivno delo na področju promocije atletike, teka in aktivnega življenjskega sloga, predvsem pa za številne vrhunske dosežke v tekaškem športu.
Srebrni lenarški grb je prejel Peter Kramberger za izjemne zasluge za razvoj organiziranega klubskega kolesarstva v občini Lenart in Slovenskih goricah.
Za častnega občana Občine Lenart pa je bil razglašen Aleš Arih, ki je s tukajšnjim okoljem, ljudmi, društvi, Zavrhom in z Občino Lenart povezan že od srede osemdesetih let prejšnjega stoletja. Naziv je prejel za opravljeno delo pri promociji Občine Lenart in celotnih osrednjih Slovenskih goric, saj njegov opus potrjuje veličino njegovega pedagoškega, kulturnega, raziskovalnega, strokovnega in domoljubnega delovanja.

Več o prireditvi v knjižici

V praznovanje občinskega praznika je bila vpletena tudi zgodba o ljubezni med Agato in Friderikom s predstavitvijo knjige slovenskega pisatelja Ivana Sivca z naslovom Zbogom, ljubezen moja. Roman sloni na legendarni pripovedi s preloma s 16. na 17. stoletje. Prikazuje tudi delovanje verskih blaznežev skakačev ter usodne dogodke v trdnjavi Velika Kaniža, usmrtitve na Dunaju in življenje na matičnem gradu grofov Herbersteinov v bližini Gradca. Pripoved se sklene s sporočili iz nebes v benediktinskem samostanu v Šentpavlu v Labotski dolini. Dodani so daljši zgodovinski orisi čarovništva na Štajerskem izpod peresa Saša Radovanoviča, zgodovinska dejstva, uporabljena literatura in bogato slikovno gradivo. Ivana Sivca je Občina Lenart povabila tudi k sodelovanju pri nastanku hvalnice Lenartu, za katero je tudi napisal besedilo, uglasbil pa jo je Srečko Kovačič. Na prireditvi so jo premierno izvedli člani vokalne skupine IL Divji. Dogodka so se udeležili številni gostje iz sveta narodnozabavne glasbe in kulture, med njimi Janez Per, Alfi Nipič, Branko Novak, Rudi Šantl in Aleš Arih. Dogodek so dodatno obogatili člani KD Delavec Lenart, ki so predstavili kratke prizore iz gledališke predstave Agata, priredbe iste zgodbe. S tem so omogočili občinstvu, da začuti duh časa in intenzivnost ljubezni, opisane v knjigi. Posebno doživetje je bila tudi interpretacija izbranih odlomkov, ki jih je prebrala Aleksandra Papež.

Občina Lenart se tudi letos pridružuje vseslovenski in vseevropski pobudi Evropskega tedna mobilnosti, ki bo potekala med 16. in 22. septembrom 2024. Letošnja tema »Udoben javni prostor – za vse« nas vabi k razmisleku o pomenu kakovostno urejenega javnega prostora, ki je dostopen in prijazen do vseh prebivalcev.
V današnjih časih, je kakovost javnih površin bistvenega pomena za naše zdravje, srečo in dobro počutje. Urejen javni prostor omogoča boljšo socialno povezanost, večjo varnost v prometu, zmanjšuje hrup in onesnaženost zraka ter na splošno prispeva k višji kakovosti življenja. Evropski teden mobilnosti tako ni le priložnost za promocijo trajnostnih oblik prevoza, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza, ampak tudi za spodbujanje pravične in enakopravne uporabe prostora, ki ga delimo z drugimi.
Pomembno je poudariti, da Evropski teden mobilnosti ni zgolj enkratni dogodek, temveč del širšega prizadevanja naše občine, ki ga podpira tudi Občinska celostna prometna strategija (OCPS). Ta strategija, ki jo občina razvija in izvaja z namenom izboljšanja prometne infrastrukture in spodbujanja trajnostne mobilnosti, je ključnega pomena za dolgoročno izboljšanje kakovosti javnih prostorov in varnosti v prometu. OCPS vključuje ukrepe, ki neposredno podpirajo cilje tedna mobilnosti, kot so povečanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje dostopnosti javnega prevoza ter zmanjšanje motornega prometa v urbanih območjih.
Ozaveščanje o trajnostni mobilnosti ni pomembno le za izboljšanje sedanjih razmer, temveč tudi za oblikovanje prihodnosti, v kateri bodo javni prostori še bolj prijazni in varni za vse uporabnike. Z majhnimi spremembami v naših potovalnih navadah lahko dosežemo velike koristi – od boljšega zdravja do čistejšega okolja. Tako lahko zagotovimo, da bodo prihodnje generacije uživale v kakovostnem, udobnem in varnem javnem prostoru, ki bo služil potrebam vseh. Evropski teden mobilnosti je zato več kot le dogodek; je priložnost, da zgradimo boljšo in trajnostno prihodnost za vse nas.