V torek, 14. maja, so na dvorišču Osnovne šole Lenart z odkritjem spominske plošče in simbolično zasaditvijo hrasta obeležili začetek del izgradnje novega prizidka, osnovnošolci pa so dogodek pospremili s kratkim kulturno-glasbenim programom. Zbranim so nekaj besed namenili ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec, župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger in poslanec DZ RS Franc Breznik. Blagoslov je opravil domači župnik Marjan Pučko.

Ravnatelj Marjan Zadravec je v pozdravnem nagovoru dejal, da s ponosom in z veseljem postavljajo pomemben mejnik k petim že-obstoječim mejnikom na tem šolskem griču. Toliko stavb je bilo namreč po fazah tukaj že zgrajenih. Nov prizidek bo še zadnji mejnik, s katerim bo šola dobila zaokroženo celoto. »Dobro desetletje smo si prizadevali, izražali željo in izkazovali potrebo, da je potrebno šolo dograditi. Na drugi strani smo imeli odlične sogovornike, ki so razumeli,« je dejal in izpostavil Občino Lenart z županom na čelu in vsemi občinskimi sveti, poslanca Breznika, vse Svete zavoda OŠ Lenart ter sodelavce in sodelavke.

Župan mag. Janez Kramberger je na kratko strnil prihajajočo investicijo – z njo bodo osnovnošolci pridobila devet učilnic za prvo triado, štiri specializirane učilnice in knjižnico, uslužbenci oziroma učitelji pa bodo končno imeli dostojno zbornico. Šola bo po njegovih besedah s prizidkom pridobila tudi na varnosti in v organizacijskem delu, da bo za več kot 600 učencev šolanje prijaznejše in ugodnejše. Izpostavil je doprinost poslanca Franca Breznika k realizaciji težko pričakovane investicije in omenil, da bo občinski svet za izpeljavo projekta moral sprejeti rebalans proračuna. Na spominsko ploščo, ki so jo danes slovesno odkrili, bodo kasneje dopisali še datum otvoritve in jo prihodnje poletje ob svečani otvoritvi pričvrstili na nov prizidek Osnovne šole.

Poslanec Franc Breznik je med drugim dejal, da so osnovne šole kot vzgojno-izobraževalne ustanove ene najpomembnejših v naših življenjih. Poudaril je timsko delo, sodelovanje in medsebojno spodbujanje. Mladim Lenarčanom pa je na srce položil misel, naj živijo svoje sanje in naj nikdar ne obupajo, ker je vsak izmed njih edinstven in ima nekaj, zaradi česar lahko v življenju uspe.

V spomin na začetek del izgradnje novega prizidka so na dvorišču osnovne šole posadili hrast kot simbol moči in uspeha. Ta odraža tudi vztrajnost in trdnost učencev, ki kot hrast kujejo trdne korenine v znanje in prijateljstvo. Prav ob korenine so, po tem ko so ju prebrali zbrani množici, v »časovno kapsulo« položili še dve pismi zanamcem – prvega je zapisala učiteljica 3. razreda Marjetka Šenekar, pod drugega pa so se podpisali Franc Breznik, mag. Janez Kramberger, Marjan Zadravec in Marjan Pučko.

V programu, ki ga je povezovala Tadeja Kurnik Hadžiselimovič, so lenarški osnovnošolci zapeli slovensko himno, recitirali pesem o novem prizidku in izgradnji le-tega ter pripravili še folklorno točko. Danes so bili zbrani na dvorišču pri OŠ Lenart resnično priča, kot je dejal ravnatelj Marjan Zadravec, veličastnemu trenutku, ki se bo zapisal v zgodovino. Šola pa bo rastla kot bo rastel danes posajen hrast.

Tradicionalno prvomajsko praznovanje je pritegnilo stare in mlade

Meščani Lenarta in okoličani so tudi letošnji prvi maj praznovali na Zavrhu v Slovenskih goricah. Do tamkajšnjega prenovljenega razglednega stolpa generala Maistra in Štupičeve vile z muzejsko zbirko Maister po Maistru, so pešačili iz trga osvoboditve v Lenartu mimo jezera Radehova,ob Šetarski gmajni preko Pesnice in skozi Gradenšak do prizorišča prazničnega dogajanja. Nekateri so pešačili tudi po lepo urejeni novi pešpoti skozi Bükovje in po novih stopnicah do Maistrovega stolpa. Tam so se ljudje kljub nekoliko slabšemu vremenu družili, si stisnili roke in nazdravili delavskemu prazniku. Odprt je bil tudi muzej v Štupičevi vili.

Organizatorji so poskrbeli za osvežilne pijače in prigrizke, pa tudi za živo glasbo, ki je ogrela srca. Tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh sta tudi letos organizirala Občina Lenart in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha. Lenartčanom so se na Zavrhu pridružili tudi številni pohodniki iz sosednjih občin osrednjih Slovenskih goric. Nekateri med njimi so se med vračanjem iz Zavrha ustavili še v Viničarskem muzeju.