Po ugotovitvah strokovnjakov imajo osebe z napredovalo demenco v zadnjem obdobju življenja, običajno ne le kognitivno, temveč tudi težko telesno oslabelost, zaradi česar so popolnoma odvisne od oskrbe druge osebe. Pri tem lahko imajo motnje hranjenja, hujšajo, so nepomične, lahko imajo rane zaradi pritiska in se niso sposobne več niti minimalno jasno sporazumevati. Ob tem lahko imajo bolečine, težave v smislu neprilagojenega vedenja, ali nevropsihiatrične simptome.

Bolezen ne prizadene le osebe z demenco, ampak tudi vse, ki skrbijo zanjo. Za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Bolezen povzroča čustveno stisko, je finančno breme ter ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in družbene izključenosti. V družbi je demenca še vedno stigmatizirana.

V Sloveniji ocenjujemo število obolelih na več kot 32.000, zanje pa skrbi približno 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih. Zaradi vse boljše zdravstvene oskrbe in višjega življenjskega standarda se življenjska doba daljša. Največji dejavnik tveganja za razvoj bolezni je starost, za demenco pa zboleva tudi vse več mlajših,  Osebe z demenco so posebej ranljiva skupina prebivalstva, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje. Ocenjujemo, da se bo čez dvajset let število obolelih podvojilo, prav tako tudi število ljudi, ki skrbi za te bolnike.

Za izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco in svojcev si prizadevamo, da bi lahko osebe z demenco prišle do diagnoze čim prej, saj zdravljenje z zdravili lahko omili simptome bolezni in upočasni njihov razvoj.

Ustrezna podpora pomaga osebi z demenco in njenim svojcem ali skrbnikom, da lažje sprejmejo diagnozo in skupaj načrtujejo prihodnost, dokler je to še mogoče, ter tako omogoča čim daljše in kakovostno življenje oseb z demenco v skupnosti.

Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, naj osebe z demenco čim dlje časa živijo doma, kar vključuje tudi podporo svojcem in skrbnikom, ki so ob dolgotrajni bolezni izpostavljeni izgorevanju in obolevanju. Bolniki, svojci in skrbniki potrebujejo informacije o bolezni in njenem poteku ter podporo v obliki raznolike in prilagojene ponudbe socialno varstvenih storitev in drugih oblik pomoči.

Izhajajoč iz tega, bomo v mesecu FEBRUARJU 2018 v Občini Lenart izvedli Malo šolo demence, ki jo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in Dom Danice Vogrinec Maribor, za uporabnike pa je brezplačna.

Mala šola demence bo potekala v Knjižnici Lenart v naslednjih terminih in z naslednjimi predavatelji:

Prvo srečanje: 6. FEBRUAR 2018 ob 16.00 uri

Tema 1: Značilnosti demence, vrste, pogostost in načini zdravljenja demence

Dr. Martin Rakuša, dr. med., spec. nevrolog

Tema 2: Vedenjske in psihične spremembe pri demenci

Mojca Muršec, dr. med. spec. psihiatrije

Drugo srečanje: 13. FEBRUAR 2018 ob 16.00 uri

Tema 3: Psihološke spremembe v starosti

Drago Perger, univ. dipl. psih.

Tema 4: Pristop, komunikacija in razumevanje oseb z demenco

Majda Steiner, dipl. delovni terapevt

Tretje srečanje: 20. FEBRUAR 2018 ob 16.00 uri

Tema 5: Nega in prehrana osebe z demenco

Tomaž Teran, dipl. zdravstvenik

Tema 6: Oblike pomoči v socialnem varstvu

Mirjana Schlauer, univ. dipl. soc. delavka

Katja Kovačič, univ. dipl. soc. delavka

Četrto srečanje: 27. FEBRUAR 2018 ob 16.00 uri

Tema 7: Načini spoprijemanja s stresom in preprečevanje izgorelosti neformalnih oskrbovalcev

Aleksandra Gjura, dipl. delovni terapevt

Tema 8 : Pomen telesne aktivnosti pri osebah z demenco, evalvacija in zaključek srečanj

Jasmina Markovič, dipl. fizioterapevtka

Upamo, da bomo skupaj vsaj malo prispevali k demenci prijaznem okolju.