Slovenske popevke so kot besedilo pesmi Orion, ki govori, »Čez tisoč let, ko naju več ne bo, na nebu Orion sijal bo še«…  so večne, brezčasne, zimzelene, vedno znova zažarijo in lepe misli budijo. Popevke iz obdobja, ko je čas tekel v drugačnem tempu in je glasba vtisnila pečat življenju.  V izvedbi Sama Ivačiča in Karin Zemljič-vokal, Roberta Ožingerja- klavir, Luke Hermana Gaiserja-kontrabas, Jožeta Zadravca- bobni so zvenele sveže, mladostno, pa vendar nostalgično.
Vrhunska izvedba, pisan izbor  pesmi, sta navdušila občinstvo.