Med je povsem naravno \u017eivilo. Vsebuje okrog 200 razli\u010dnih snovi. Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, sezone, sestave tal, na\u010dina in pogojev pridelave in shranjevanja kot tudi od \u010debelarske prakse. Nekatere sestavine so posledica zorenja medu, nekatere dodajo \u010debele, izvor nekaterih pa so rastline. Med istega botani\u010dnega porekla se razlikuje, zaradi klimatskih razlik in razli\u010dnega geografskega porekla. \u017de majhne spremembe v koli\u010dini na\u0161tetih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko razli\u010dnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi zna\u010dilnostmi. Od slovenskih medov imajo najvi\u0161jo antioksidativno u\u010dinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetli\u010dni, lipovi in nazadnje akacijevi.<\/p>\n
Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih \u010debele nabirajo medi\u010dino oz. mano. V Sloveniji so to predvsem akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogr\u0161\u010dica, ajda\u2026. In od tod tudi toliko razli\u010dnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov,\u2026<\/p>\n
Uporaba medu<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0<\/em>Med se ve\u010dinoma uporablja kot nepredelano \u017eivilo, uporablja pa se tudi v \u017eivilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na \u017eitaricah.<\/p>\n Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri \u010dloveku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih na\u0161e telo lahko direktno izkoristi. \u010ce ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manj\u0161i vpliv na koli\u010dino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze.<\/p>\n Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj najdemo. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, ve\u010derjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Z medom lahko nadomestimo sladkor, ki ga uporabljamo v na\u0161i prehrani ali ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje \u010daja z medom je stara navada, z njim pa lahko sladkamo tudi kavo, \u0161abeso, ledeni \u010daj, smutije, limonado, mle\u010dni ri\u017e, razne ka\u0161e, sladoled, sadne solate\u2026Poleg tega, da si med zjutraj nama\u017eemo na kruh, ga lahko dodamo tudi v kosmi\u010de, si pripravimo skutni namaz z medom, ali namaz z medom in kakavom, kislo smetano z medom, \u00a0dodamo ga lahko v jogurt, ali si pripravimo pala\u010dinke z medom. Poda se pri pripravi pi\u0161\u010dan\u010djih, divja\u010dinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogre\u0161ljiv je seveda pri pripravi sla\u0161\u010dic. Uporabimo lahko recepte za navadni sladkor, pri tem pa moramo upo\u0161tevati, da je slaj\u0161i kot navadni sladkor in da vsebuje ve\u010d vode, zato vzamemo malo manj medu, kot je predpisanega sladkorja, koli\u010dino teko\u010dine v receptu zmanj\u0161amo za \u00bc te\u017ee dodanega sladkorja. Pe\u010demo pri malo ni\u017eji temperaturi, da prepre\u010dimo prekomerno porjavitev peciva. Med ve\u017ee nase vlago, zato ostane pecivo z medom dalj \u010dasa sve\u017ee in zmanj\u0161uje drobljenje peciva.<\/p>\n Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upo\u0161tevati tudi njegovo aromo. V splo\u0161nem je za svetlej\u0161e vrste medu zna\u010dilna mila, ne\u017ena aroma, temnej\u0161e vrste pa imajo mo\u010dnej\u0161o aromo. Zato bomo za slajenje ne\u017enih jedi, kjer ne \u017eelimo, da prevladuje okus medu, uporabili ne\u017een akacijev med, v gola\u017e bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odli\u010dno aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. \u010ce je le mo\u017eno ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo ve\u010d sestavin.<\/p>\n Razlika med belim sladkorjem in medom je ve\u010d kot o\u010ditna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v glukozo in fruktozo in ni\u010d drugega. V medu so tudi sladkorji, pa \u0161e druge snovi, skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje \u010dlove\u0161ko telo, zato ima med posebne lastnosti, ne samo sladkost. In ne nazadnje: pri proizvodnji sladkorja se uporabljajo razli\u010dne kemikalije, v nasprotnem primeru pa je med popolnoma naraven proizvod \u010debel, ki mu ni\u010desar ne dodajamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje nobenih konzervansov, vsebuje pa antioksidante in deluje protimikrobno. Na\u0161a novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav na\u010din \u017eivljenje – v vsakdanji prehrani zamenjamo med za sladkor.<\/p>\n Za za\u010detek lahko pripravimo preprost osve\u017eilni in krep\u010dilen napitek limonado z medom. Iztisnemo sok polovice limone, dodamo kozarec tople vode in \u017elico medu ter dobro preme\u0161amo. Napitek bo \u0161e izdatnej\u0161i, \u010de ga bomo u\u017eivali na te\u0161\u010de.<\/p>\n \u010cebelarska zveza Slovenije Avtorica \u010dlanka: Andreja Kandolf Borov\u0161ak Sestava in lastnosti medu Med je povsem naravno \u017eivilo. Vsebuje okrog 200 razli\u010dnih snovi. Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, sezone, sestave tal, na\u010dina in pogojev pridelave in shranjevanja kot tudi od \u010debelarske prakse. Nekatere sestavine so posledica zorenja medu, nekatere dodajo \u010debele, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_uag_custom_page_level_css":"","footnotes":""},"categories":[48,49,61],"tags":[],"class_list":["post-503674","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-aktualno-obvestila","category-obvestila-za-javnost","category-naslovnica-2"],"yoast_head":"\n![\"\"](\"https:\/\/obcina.rogatec.si\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/DSC_5573-2000px.jpg\")
<\/a> ![\"\"](\"https:\/\/obcina.rogatec.si\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/DSC_5567-2000px.jpg\")
<\/a><\/p>\n
\nJavna svetovalna slu\u017eba v \u010debelarstvu
\nBrdo 8, 1225 Lukovica
\ntel.: +386 1 72 96 124
\nfax: +386 1 72 96 132
\nwww.czs.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"