\u010cebelarstvo na slovenskem ima dolgo tradicijo, \u017ee v 18 stoletju je velik pe\u010dat v tem delu Evrope pustil najve\u010dji slovenski \u010debelar g. Anton Jan\u0161a, ki je pou\u010deval \u010debelarstvo tudi v Avstriji. V tistih \u010dasih smo imeli \u0161e enega velikega \u010debelarja, to je bil g. Pavel Glavar. Pred drugo svetovno vojno so na\u0161i \u010debelarji v glavnem \u010debelarili s korbi\u010di \u00bbslamnati panji\u00ab, Kranji\u010d, zna\u010dilen slovenski panj, se na tem podro\u010dju ni uveljavil. V petdesetih letih je na na\u0161e \u0160tajersko podro\u010dje prodrl A\u017d panj, s katerim uspe\u0161no \u010debelarimo \u0161e danes. Na\u0161e \u010debelarsko dru\u0161tvo Rogatec sodi med manj\u0161a dru\u0161tva. \u0160tevilo \u010dlanov v dru\u0161tvu se je gibalo od deset v najte\u017ejih \u010dasih in do 30 (leta 1965) na vrhuncu mo\u010di na\u0161e \u010cD, trenutno nas je 13, kar je v zadnjih letih najve\u010d.<\/p>\n
Starost na\u0161ih \u010debelarjev je kar visoka, cca 55 let, kar vzbuja velik strah glede prihodnosti \u010debelarjenja v tem koncu Slovenije \u010dez nekaj let. Sicer pa je starej\u0161a populacija med \u010debelarji v Sloveniji \u017ee kar nekaj normalnega. Zelo malo mladih se odlo\u010da za \u010debelarjenje, \u010deprav \u0161e v rani mladosti ka\u017eejo zanimanje za ta lep poklic, ga izgubijo zaradi finan\u010dnega donosa, ki jim ga lahko nudi \u010debelarstvo na slovenskem.<\/p>\n
Vsi na\u0161i \u010debelarji, razen enega, \u010debelarimo z A\u017d panji, ki so zlo\u017eeni v skladovnice na\u0161ih \u010debelnjakov.<\/p>\n
Na\u0161 pa\u0161ni okoli\u0161 le\u017ei na jugovzhodu na\u0161e de\u017eele in meri cca 40 km2. Razprostira se ob mejni reki Sotli, proti Roga\u0161ki Slatini do Brezovca, nato proti Dona\u010dke gori, vse do meje z ob\u010dino \u017detale in nazaj proti izviru reke Sotle.<\/p>\n