Gradnja čistilne naprave Lenart uspešno napreduje. Z načrtovano investicijo se ureja v Lenartu odvajanje in čiščenje odpadnih voda, hkrati pa se omogočajo kapacitete za prevzem grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav. Vrednost investicije znaša 5.647.718,70 evra, od tega evropska sredstva znašajo 2.790.939,22 evrov, Republika Slovenija za investicijo zagotavlja 697.734,81 evra, ostala sredstva bodo zagotovljena iz občinskega proračuna Občine Lenart.
V okviru projekta se gradi nova centralna čistilna naprava Lenart kapacitete 4.950 PE (na lokaciji obstoječe, nikoli delujoče čistilne naprave) z regulacijskim bazenom in sistemom razbremenjevanja voda. Predmet projekta sta tudi preureditev obstoječe čistilne naprave ob Globovnici v sprejemno fekalno postajo in izgradnja črpališča ter tlačnega kanalizacijskega voda na relaciji Lenart–Radehova, in sicer v dolžini 1.618 m. Prek tega črpališča in tlačnega voda se bodo odpadne vode zahodnega dela mesta Lenart transportirale v centralno čistilno napravo, iz sprejemne fekalne postaje pa se bo na centralno napravo ustrezno doziralo tudi prevzeto blato iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. S projektom se celovito ureja problematika odpadnih voda za mesto Lenart in naselje Radehova ter vse uporabnike greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav v občini Lenart.
V ponedeljek, 22. novembra, je v Centru Slovenskih goric v Lenartu potekal svečani podpis pogodb za štiri operacije »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice«, ki so jih podpisali župani desetih občin z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki se je slovesnosti udeležil skupaj s sodelavci z ministrstva in Direkcije RS za infrastrukturo.
Minister Jernej Vrtovec je po podpisu pogodb dejal: “Tovrstni projekti so tista vizija Slovenije in jaz sem optimist, zato bomo s tovrstnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje in ne le v tem delu Slovenije, ampak tudi drugod. Na našem ministrstvu pripravljamo vrsto projektov za razvoj kolesarske infrastrukture, tako za trajno mobilnost ljudi, za zdravje in tudi za razvoj turizma.”
V sklopu projekta bo zgrajenih okrog 83 km kolesarskih cest, skupna vrednost projekta, ki bo končan v letu 2023, pa znaša dobrih 15 milijonov evrov.
Pri razvoju mobilnosti in prometa mora biti v ospredju človek in ne avtomobil. Ob tem ima kolesarjenje poleg varstva okolja, zdravja in prostorske mobilnosti ljudi tudi druge pozitivne vidike za razvoj lokalnih skupnosti in družbe nasploh. Tega se zavedajo tudi v Slovenskih goricah, zato so se lotili projekta izgradnje kolesarskih povezav v delu Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice, ki obsega občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, ter v pridruženih občinah Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas. Projekt se sofinancira iz evropskih kohezijskih sredstev do jeseni 2023, v okviru Drugega dogovora za razvoj regij, prednostne naloge 4.4 Spodbujanje mobilnosti.
S projektom »Kolesarske poti na območju ORP Slovenske gorice« se celovito pristopa k urejanju kolesarske infrastrukture po razgibanem območju Slovenskih goric in širše. Cilj projekta je, da se čim več dnevnih migracij preusmeri iz avtomobila na kolo in javni potniški promet ter se s tem prispeva k zmanjševanju onesnaževanja, večji stopnji telesne kondicije in zdravja, posledično pa k večji učinkovitosti in boljšemu počutju prebivalstva na območju. Obravnavano območje se prekriva z državno kolesarsko mrežo (DKM).
Projekt je razdeljen na štiri operacije, in sicer:
• »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart–Benedikt«: v tem sklopu je predvidena izgradnja kolesarske povezave med obstoječimi kolesarskimi površinami v Lenartu in Benediktu. Skupni stroški znašajo 1.779.133,67 EUR, od tega je sredstev EU in RS v višini 1.356.425,26 EUR.
• »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart–Sveta Ana–Trate«: v okviru te operacije se smiselno povezujeta občini Sveta Ana in Šentilj z občino Lenart kot upravnim in zaposlitvenim središčem. Skupna vrednost operacije je 1.748.117,57 €, od tega je predviden prispevek EU in države 1.310.362,01 €. Direkcija RS za infrastrukturo bo zgradila še slabih 12 km kolesarskih povezav DKM.
• »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas«: v tem sklopu se smiselno povezuje občine Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenskih goricah z Lenartom kot upravnim in zaposlitvenim središčem. Vrednost investicije je 4.345,702,58 €. Višina sofinanciranja znaša 3.046.383,29 €.
• »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Jarenina–Lenart–Zg. Senarska«: predvideva se gradnja lokalnih kolesarskih povezav na območju občin Lenart, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Pesnica in Sveta Trojica v Slovenskih goricah v dolžini okoli 30 km. Skupni stroški operacije znašajo 7.304.995,77 €, od tega je vrednost sofinanciranja EU in RS 5.541.421,66 €. Ob tem bo Direkcija RS za infrastrukturo izvedla še dodatnih skoraj 10 km kolesarskih povezav DKM. Gradnja bo zaključena do poletja 2023.
Skupaj bo izgrajeno okoli 60 km občinskih/regionalnih kolesarskih povezav ter 22 km državne kolesarske mreže. V nadaljevanju, predvidoma v času naslednje finančne perspektive do leta 2027, je predvidena razširitev kolesarskih povezav, tako povezav državne kolesarske mreže, konkretno DKM oznake D1 (MP Šentilj–MB–LJ–KP), G16 (MB–Lenart–Sv. Juri ob Ščavnici) in R32 (Trate– Lenart–Ptuj), kot tudi dodatnih občinskih/kolesarskih povezav, ki se bodo navezale na v tem projektu izgrajene kolesarske povezave. Naložbo sofinancirata RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Umrl je Saša Tomažič, dobitnik Zlatega lenarškega grba leta 2019. Življenjska pot je Saša Tomažiča pripeljala v Slovenske gorice leta 1965, ko se je zaposlil na OŠ Jurovski Dol kot učitelj fizike in matematike. Leta 1973 se je preselil v Lenart. Leta 1977 se je zaposlil na OŠ Lenart. Od leta 1983 pa do upokojitve leta 2000 je bil ravnatelj Osnovne šole Franca Rozmana Staneta Maribor. Uvedel je številne novosti, zlati na področju zgodnjega učenja tujih jezikov in računalniškega opismenjevanja. Z uvajanjem računalnika v vse oblike dela osnovne šole je pričel že leta 1986. Saša Tomažič je bil v mladosti aktiven športnik, igral je odbojko, z mladinsko ekipo mariborskega Branika je bil podprvak Jugoslavije in prvak Slovenije.
Za svoje delo na področju šolstva je prejel priznanje Raziskovalne in izobraževalne skupnosti in Šilihovo nagrado. Republika Slovenija mu je leta 2001 podelila najvišjo državno nagrado na področju šolstva za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju osnovnega šolstva.
Po upokojitvi je bil aktiven v društvih. Od 2002 do 2006 je bil predsednik Društva upokojencev Lenart, takrat so v društvu zaživele številne kulturne in športne dejavnosti, organizirali so srečanja in izlete.
Pečat je s svojim delom pustil tudi v Občinskem svetu Občine Lenart, v katerega je bil izvoljen leta 2002, 2010 in 2014. Prav tako je bil aktiven v številnih organih občinskega sveta in Občine Lenart.
Bil je velik ljubitelj kulture, nikakor pa ne gre prezreti njegove solidarnosti in humanitarne dejavnosti. V mladosti je bil član prostovoljnega gasilskega društva, Rdeči križ Slovenije mu je podelil zlati znak za dolgoletno ustvarjalno delo v tej organizaciji. Prejel je Zlati lenarški grb za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva.
Saša Tomažič je s svojim delom pustil pečat v občini Lenart, spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo.
Prireditve so bile ob letošnjem praznovanju občinskega praznika zasnovne širše, ampak so zaradi slabih epidemioloških razmer v veliki meri odpadle. Tako je v petek potekala osrednja slovesnost v Domu kulture, danes pa tradicionalna lenartova nedelja, ki je bila slabše obiskana, kot v preteklosti.
Praznovanje lenartove nedelje se je pričelo z jutranjo mašo. Osrednja župnijska slovesnost se je pričela ob 10:30 uri in jo je daroval mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl, DJ. Slovesnost se je nadaljevala pred cerkvijo, kjer je zbrane najprej nagovoril župan mag. Janez Kramberger, in je ob posaditvi drevesa povedal:
"Ta smreka nas bo povezovala, tako kot smo z roko v roki povezani že stoletja, in to si želimo tudi naprej. Moramo biti povezani, spoštovati različnost, drug drugega poslušati in takrat bomo priča napredku."
Sledil je blagoslov dokončane zunanje ureditve okolice cerkve – tlakovanje in odvodnjavanje na vzhodnem delu cerkve. V tem času je bilo v cerkvi obnovljeno ali posodobljeno elektrifikacija zvonjenja, novo ozvočenje, ureditev kurilnice ter obnova vseh oken na župnišču. Ob 825 letnici omembe Lenarta so tako simbolično posadili drevo - smreko na platoju pred župnijsko cerkvijo, ki jo je v sklopu blagoslova okolice blagoslovil mariborski nadškof.
"Čestitke ob prazniku občine, ob omembi tako pomembnega trenutka 825. let, in ob župnijskem prazniku vam želim, da bi ga napolnili z veseljem. Čeprav doživljamo to krizo koronavirusa smo dostikrat napolnjeni s strahom, občutkom tesnobe, naveličanosti. Ampak taki prazniki naj v naša srca prinesejo veselje in upanje, kajti kristjani moramo biti ljudje upanja in zaupanja. Na koncu bo zmagalo dobro" je po blagoslovu povedal mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl, DJ.
Namen posaditve drevesa v samem centru Lenarta ima simbolni pomen medsebojne in človeške povezanosti z naravo in nas spominjajo na osnovne vrednote, ki v toku časa ostajajo nespremenjene. Projekt zasaditve drevesa je finančno podprlo podjetje Kreativna PiKA d.o.o.
Slovesnosti so ob županu prisostvovali predstavniki lokalne skupnosti med njimi podžupanja Urška Možina in podžupan Franci Ornik ter poslanec Franci Breznik s partnerko Suzano.
V petek, 5. novembra, je v Domu kulture Lenart potekala osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku in 825. obletnici prve omembe Lenarta v pisnih virih. V kulturnem programu so nastopili Tim Ribič in Špela Pokeržnik, Miroslav Mauko in Aleksander Satler iz KD Delavec Lenart, Denis Čuček, Izak Lorenc (trobenta) in Tina Hauptman (klavir) iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart, Neža Ožinger in Robert Ožinger in Slovenskogoriški pihalni orkester MOL Lenart.
Zbranim je ob občinskem prazniku čestital župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger in dodal, da bo letos namesto njega spregovorila tehnika, saj je sledil vido nagovor s prikazom izvedenih investicij v občini in predstavitev smernic nadaljnjega razvoja občine, ki ga pripravil domačin Sandi Kolarič.
Brezstično so zaradi epidemioloških razmer podelili priznanja. Najprej so bila podeljena priznanja župana, ki sta jih prejela Karin Petko in Zlatko Gričnik. Karin je prejela priznanje župana za ustvarjalno, uspešno delo v ljubiteljski kulturi in za prostovoljno delo z mladimi. Zlatko pa za požrtvovalno in strokovno delo in vodenje Doma sv. Lenarta ter delovanje v korist skupnosti.
Priznanja so podelili tudi nekdanjim učencem, ki so jih prejeli:
iz OŠ Lenart: Nika Feiertag, Lara Kaučič, Ela Košmerl, Zarja Novak, Eva Čeh, Nina Čeh, Katarina Dajčman, Aljaž Peklar, Jurij Petek in Žiga Žižek
iz OŠ Voličina: Tijana Györkös, Ana Kurnik, Lara Lešnik, Klara Petek, Amrož Rukav, Mihael Šnofl, Neja Lašič, Nika Pšajd, Žiga Šešerko in Tinkara Štruc.
Priznanja so bila podeljena tudi zlatim maturantom in te so prejeli: Tjaša Rojko, Tamara Cer, Ajda Weingerl, Tanja Dvoršak, Lucija Rojko in Tilen Štuhec.
Lara Šalamun, Tina Goznik in Maja Kurbos so dobile priznanja, kot izjemno uspešne študentke.
Župan je podelil tudi Spominske znake Vlade Republike Slovenije za požrtvovalnost v boju proti Covid-19, ki so jih prejeli: Zdravstveni dom Lenart, direktor Jožef Kramberger, dr. med. spec., Franc Krivec, poveljnik Civilne zaščite Občine Lenart, Zmago Šalamun, obveščanje javnosti Kreativna Pika d.o.o., Mirko Kojc, namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Lenart in Klavdija Drašak, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Lenart.
Na slovesnosti so podelili priznanja: plaketo Občine Lenart sta prejela Stildom, družba za proizvodnjo, posredništvo, gradbeništvo, storitve in trgovino d.o.o. in Avtoservis in bar Valerija Milan Vuzem s.p., bronasti lenarški grb so prejeli Društvo prijateljev mladine Slovenske gorice, Nina Šulin in Avtoprevozništvo Majer Ivan s. p. Srebrni lenarški grb sta prejela Tatjana Kraner in podjetje KGS Krajnc, kmetijske in gradbene storitve, biomasa in raziskovanje, d.o.o. Zlati lenarški grb pa je prejel poslanec Franc Breznik.
Prejemniki občinskih priznanj. Foto: Askari.
PREJEMNIKI PRIZNANJ - obrazložitev