Občina Postojna
5. dec 2012
Koncertni poklon Alojzu Srebotnjaku

Prvega decembra sta minili dve leti od smrti prof. Alojza Srebotnjaka in v poklon skladatelju so na Občini Postojna svojemu rojaku tudi letos pripravili doživet koncertni večer, na katerem so v Kulturnem domu Postojna v nizu njegovih poznanih glasbenih del nastopili odlični glasbeni izvajalci.

Uvodni nagovor zbranih misli o skladatelju, veličini njegove osebnosti in tudi častnemu občanu Postojne, je imel župan Občine Postojna Jernej Verbič, ki je izkazal zahvalo tudi pokojnikovi soprogi Dubravki Tomšič Srebotnjak. 


Med drugim je dejal: »V čast in veselje mi je, da vas lahko nocoj pozdravim tu, na tej prireditvi v čast enemu naših najbolj slavnih someščanov. Lepo je praznovati, ko je dogodek poseben in poln ponosa, prijetno je vedeti, da imamo dober razlog za praznovanje in posebna čast je, da lahko svojo hvaležnost in ponos izkažemo človeku, ki si to brez dvoma zasluži. Veliko je napisanega o opusu Alojza Srebotnjaka, še več je bilo povedanega. Zavedamo se njegove vloge, poznamo njegove skladbe, domač nam je njegov jezik. Bi se lahko tega zavedali še bolj? Nedvomno! Bi ga lahko v njegovem glasbenem ustvarjanju poznali še bolje? Absolutno! Glasba je univerzalen jezik in je predvsem brezčasna. Ko že mislimo, da jo poznamo, ko že sklenemo, da nam je neko delo razkrilo vse svoje nianse in plati, nas ob ponovnem poslušanju preseneti z novo  iskrico, z novim spoznanjem. Opus profesorja Srebotnjaka je pester in bogat. Ostaja med nami tudi sedaj, ko nas je sam že zapustil. V njem ostaja med nami tudi sam in še vedno nam govori skozi svoje skladbe. Prav tako kot nekoč nas nagovarja in prav tako z nami deli svoj glasbeni svet. To je ta brezčasnost glasbe in nesmrtnost avtorja tudi na tem svetu. V veselje in čast nam je, da smo ga poznali, da poznamo njegovo delo in da vedno znova prepoznavamo njegovo vlogo v svetu glasbe. Bil je glasbenik, skladatelj, umetnik ter ustvarjalec in bil je nekdo, ki smo ga redno srečevali na naših ulicah – naš sosed in naš someščan.«

Polna dvorana tako ljubiteljev kot glasbenih poznavalcev skladateljevega opusa je nastopajoče nagrajevala z glasnimi aplavzi.


Alojza Srebotnjaka, slovenskega skladatelja in dolgoletnega profesorja kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, katerega izjemna glasbena skladateljska ustvarjalnost se je odvijala kar šest desetletij, predstavlja pomemben delež sodobne slovenske glasbene umetnosti. Zapisal se je med najuglednejše glasbene ustvarjalce in priznane umetnike tudi na mednarodni ravni. Za seboj je pustil obsežen in neminljiv glasbeni opus, v katerem odzvanja tudi njegova tesna navezanost na domačo pokrajino.

V prvem delu koncerta so zazvenele različne pesmi, ki jih je uglasbil prof. Alojz Srebotnjak. Najprej je publiko pozdravila pesem domače Vokalne skupine Goldinar pod vodstvom Miha Boleta, ki je odpela ljudsko Ples iz Trente in znamenito Kosovelovo Bori. Sledila je Župančičeva pesem Oranža z mezzosopranistko Rebeko Hren – Dragolič ob klavirski spremljavi Vladimirja Mlinariča. Mlada talentirana Katarina Černač, učenka  klavirja na Glasbeni šoli Postojna, je prepričljivo odigrala skladbi Solza in Tango appasionato. Sledila je poznana pianistka Aleksandra Pavlovič v zahtevnih Variacijah na temo Lucijana Marije Škerjanca. Violinist Zdravko Pleše in pianistka Snježana Pleše pa sta bleščeče odigrala Sonatino št. 1 za violino in klavir. S svojim nastopom je z Makedonskimi plesi dvorano vidno navdušila tudi Ana Semič – Bursać, študentka klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Koncert se je v drugem delu slikovito nadaljeval v nizu poznanih opernih arij W.A. Mozarta (Voi che sapete, Non so piu cosa son, Ah perdona),  G. Bizzeta (Habanera – Karmen) in skladb R. Simonitija (Ko mislim nate), E. W. Korngolda  Glückwunsch) in F. Gerbiča V noči, ki sta ju bodisi solistično ali v duetih več kot odlično odpeli mezzosopranistki Rebeka Hren – Dragolič in Barbara Camille Tanze ob klavirski spremljavi Vladimirja Mlinariča. 

 

 

Pripravila: POLONA ŠKODIČ
Uredil: MILAN ŠTULC


Tiskaj