Urbanistično – arhitekurna razstava diplomske naloge z naslovom Tehnološki park Veliki Otok pri Postojni

Urbanistično – arhitekurna razstava diplomske naloge
z naslovom
Tehnološki park Veliki Otok pri Postojni,
avtorja Tomaža Biščaka,
bo potekala od 22.6. – 6.7.2004 v 1. in 2. nadstropju občine Postojna.

Predstavitev z avtorjevimi pojasnili bo mogoča 23.6. in 30.6.2004 ob 10.00, možno pa tudi po dogovoru (tel.: 031247765)

Urbanistično – arhitekturna diplomska naloga z naslovom Tehnološki park Veliki Otok pri Postojni je poizkus revitalizacije degradiranega območja nekdanjih vojaških objektov z novim programom tehnološkega parka.

Obdelovano območje nima ustreznega razvojnega potenciala. V svojih razvojnih fazah je iz izhodiščne vojaške zasnove prešlo preko obrtniških samoorganizacijskih oblik do današnjega prometno, infrastrukturno in programsko neurejenega stanja, ki se odraža v propadanju objektov, neustreznih in začasnih sanacijah, onesnaževanju okoliške naravne pokrajine ter ohranjanju nedostopne kasarniške identitete. Žal tudi nadaljni razvojni trendi z novonastalim programom Centra za tujce in novo predvideno obrtno – industrijsko cono nadaljuje planersko politiko, ki se premalo zaveda izhodišč, ki jih ponuja območje.

Zgodovina, narava, promet, ljudje, obstoječe in predvidene dejavnosti so izhodišča, ki se ne navezujejo samo na območje nekdanjih vojaških objektov, temveč tudi na njihovo širšo okolico. Zato je nujno, da se jih podrobneje spozna, analizira in poveže v zaključke, ki bodo pripomogli k poznavanju problematike območja. Pri tem ne smemo pozabiti na teoretična izhodišča degradiranih urbanih in vojaških območij, nove programske definicije tehnološkega parka, ki gradi na programski pestrosti, kot najboljši možni obliki programskega reševanja območja in vključuje delovne, bivanjske, izobraževalne, socialne, ekološke in turistične funkcije kot tudi državno in lokalno razvojno gospodarsko politiko, ki je ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo postala zelo aktualna.

Programska rešitev območja je rezultat vseh dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na obdelovano območje. Jasno začrtan tehnološko – razvojni program z spremljajočimi dejavnostimi se prilagaja obstoječi situaciji, njenim prednostim in slabostim. Tako upošteva prometno oddaljenost z vidika manjših dostavnih potreb in raziskovalnih programov, ki temeljijo na telekomunikacijskih sredstvih, višjih naravovarstevnih standardov z čistimi tehnološkimi postopki, soustvarja skupne servisne storitve z bližnjim naseljem in z parkovnimi in botaničnimi ureditvami razširja ponudbo turizma na Postojnskem. Ena pomembnejših povezovalnih programskih lastnosti je integracija do sedaj izrazito introvertiranega Centra za tujce z ostalim obdelovanim območjem. Povezovanja na različnih programskih, delovnih in bivalnih nivojih soustvarjajo novo komponento družbenega življenja v kateri ni prostora za ksenofobijo.
Tehnološki park Veliki Otok pri Postojni bo z visoko – tehnološko razvitimi dejavnostimi ponudil delo mlademu izobraženemu kadru z idejami, ki bodo ob ugodnih delovnih pogojih, dobili še možnost koriščenja stanovanjskih nastanitev in spremljajočih servisov. S tem želim dvigniti prezrto spoznanje, da se za mlade ljudi z znanjem in razvojnimi vizijami preslabo skrbi. Znanje je v današnjem času najpomembnejša družbena dobrina , posebno v tehnološko manj razviti Notranjsko – Kraški regiji, ki ji samo turizem in obstoječa industrija ne moreta zagotoviti gospodarske stabilnosti. Tehnološki park bo kot razvojni center pošiljal impulze v ožje in širšo regijsko območje in bi z obstoječimi podjetji, industrijo in obrtniki predstavljalo medseboj odvisno in stabilno celoto, ki bi promovirala regionalni razvoj.

Glavno vodilo pri urbanistično – arhitekturnih posegih je bilo odpiranje in povezovanje območij med seboj. Urbanizem in arhitektura sta v zasnovani nalogi neločljivo povezana , kajti vsak še tako majhen urbanističen poseg izhaja iz natančnega poznavanja objektov in ostalih ustvarjenih danosti; isto velja v obratni smeri, kajti zasnovo nove in prenovo obstoječe arhitekture pogojuje premišljena urbanistična ureditev območja. Celotno oblikovanje je tako lahko ali arhitekturni ali urbanistični poseg, ki tehnološki park s številnimi podprogrami obravnava kot celoto, tako z vidika oblikovanja kot organizacije. Prišel sem do zanimivega spoznanja, da z arhitekturnimi posegi lahko rešujem širše območje, z urbanističnimi izhodišči pa lahko posegam v arhitekturno zasnovo posameznega objekta. V procesu nastajanja diplome sem preskakoval iz višjega v manjše in iz manjšega v višje merilo, prav tako sem istočasno posegal v vse objekte hkrati, ter iz vsakega poskušal potegniti kar največ ter ga zasnovati v soodnosu z ostalimi objekti in urbanizmom. Arhitekturni posegi so tako obsegali adaptacije, dozidave, restavracije in novogradnje; vsak objekt pa sem obdelal z vidika idejnih, programskih in konstrukcijskih izhodišč.