Območje občine Postojna  obsega 27.000 ha površine. Prevladuje gozd, katerega delež se počasi veča. Po ocenah Kmetijske svetovalne službe Postojna je gozda in površin v zaraščanju  preko 70 %.  Opuščanje kmetijske pridelave  je delno posledica naravnih razmer na reliefno razgibanem terenu, ki otežuje kmetovanje  in ga draži z vidika gospodarnosti. Med strukturnimi vzroki zaraščanja kmetijskih zemljišč prevladujejo predvsem tisti, ki izhajajo iz neugodne lastniške in posestne strukture.

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS

Največ  kmetijskih zemljišč v uporabi je travnikov in pašnikov, skoraj 90 %,  njiv pa le nekaj čez 8 %. Pridelava krme za živali je bila včasih omejena na bolj oddaljene, obrobne kmetijske površine, v bližini vasi pa so bile njive s poljedelsko pridelavo. Sedaj so nekdanji oddaljeni travniki in pašniki večinoma opuščeni in se zaraščajo. Velik delež travnatega sveta pogojuje živinorejo kot glavno kmetijsko panogo v občini.

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS ; KGZS , KGZ Nova Gorica, KSS  Postojna

Skupno 3502 ha kmetijskih zemljišč v uporabi obdeluje 526 kmetij. Povprečna velikost kmetij je 6,6 ha; srečujemo se z majhnostjo kmetij in veliko razparceliranostjo. Po podatkih Kmetijske svetovalne službe Postojna je nekaj manj kot 100 kmetij ,ki so nedejavne v smislu, da ne vlagajo zahtevkov za direktna plačila bodisi zaradi majhnosti, ostarelosti ali pa dajejo svoja zemljišča v najem drugim kmetijam.

Območje občine je glede na naravne razmere primerno za živinorejo. Pretežno travnat svet lahko najprimerneje izkoristimo s pašo in košnjo.

 

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS

Viden kazalec zmanjševanja obsega kmetijstva je zmanjševanje staleža živine. V zadnjih  dvajseti letih je zlasti nazadovala govedoreja, kar se kaže tako v zmanjšanem staležu goveje živine kot tudi v količini odkupljenega mleka.  Zaradi  razpršenosti rejcev, majhnih količin mleka, velikih stroškov prevoza, se je v letu 2001 odkupilo z območja občin Pivke in Postojna (podatki KZ Postojna ) le še 1.884.000 l mleka. Kmetije, ki se še ukvarjajo z govedorejo, se usmerjajo v rejo krav dojilj za prirejo mesa . Zanimiva postaja prireja govejega mesa na pašnikih.  Trenutno je sistem državnih pomoči takšen ( EKO 1, SKOP), da vzpodbuja ekstenzivno, naravi prijazno živinorejo. Takšna reja zahteva precej površin, ureditev pašnikov in tu se dostikrat zatakne. Gotovo pa je to ena od možnosti, še posebno če  bodo rejci uspeli uveljaviti  meso pašnih živali  kot proizvod višje kakovosti.

Tako po statističnem popisu iz leta 2000 , kot po podatkih  Kmetijske svetovalne službe Postojna,  pa je v porastu reja drobnice.  Reja drobnice predstavlja predvsem za kraška, višja in ponekod že precej zarasla travnata območja najprimernejšo rešitev. Povečalo se je predvsem število mesnih ovc. Ta panoga je delovno manj intenzivna in primerna za dopolnilne kmetije, ki jim kmetijstvo predstavlja dodaten vir zaslužka. Dohodkovno zanimiva  je reja mlečne drobnice s predelavo v sir. Delovno je to intenzivnejša dejavnost, zahteva pa tudi velika vlaganja v prostore za sirjenje. V zadnjem obdobju  narašča število konj. Kmetije redijo konje Slovenske hladnokrvne pasme, ki so namenjeni za prirejo mesa. Vedno bolj pa se uveljavlja reja konj za šport ( Lipicanci, Slovenski toplokrvni, polnokrvni konji, islandski konji ), še posebno v povezavi s turizmom.

 

Prašičereja je usmerjena pretežno v samooskrbo kmetij, s tržno proizvodnjo se ukvarja majhno število kmetij.

 

 

Druga področja kmetijstva so razvita v manjši meri. Poljedelstvo je omejeno na pridelavo koruze za prehrano prežvekovalcev ter na pridelavo krompirja in vrtnin za samooskrbo.

 

Slovenski kmetijsko okoljski program  se izvaja v večjem obsegu od leta 2001.  Usmerjen je k naravi, skrbi za  dobro počutje živali in upošteva več funkcijsko vlogo kmetijstva. Kmetijska politika z njim plačuje storitve, ki niso neposredno tržno merljive ( okolje, poseljenost, kulturna krajina. )

Na  Postojnskem  se največ  kmetij vključujejo v naslednje ukrepe :

-         sonaravna reja domačih živali

-         ohranjanje ekstenzivnega travinja

-         prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri

                    -     ekološko kmetovanje

Delež kmečkega prebivalstva se v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje, kar odraža enako posledico tudi na območju občine Postojna.

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS

 

 

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS

Podatki o splošni izobrazbi gospodarjev na kmetijskih gospodarstvih za leto 2000 kažejo, da je izobrazba gospodarjev nizka. Manj kot polovica jih ima končano poklicno ali srednjo šolo različnih smeri,univerzitetno izobraženi so redki. Kmetijske izobrazbe nima 87 % gospodarjev. Izobrazbena struktura se pojavi kot problem pri koriščenju sredstev  strukturnih skladov.

Razvoj dopolnilnih dejavnosti je ključnega pomena  predvsem za obstoj in razvoj manjših kmetij. 

Zelo zanimiva možnost za pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji je  v zadnjem času razvoj raznih oblik podeželskega turizma, tako zaradi bližine večjih urbanih središč, velike prehodnosti območja, kot  obmorskega turizma Slovenske Istre in Kvarnerja.  Sodobni turistični tokovi se obračajo h podeželju in naravi in tu ima  območje kaj pokazati. Po podatkih Upravne enote Postojna je v letu 2006 v občini  trenutno registriranih:

·        šest dopolnilnih dejavnosti s področja  turizma na kmetiji

·        štiri dopolnilne dejavnosti s področja storitev s kmetijsko mehanizacijo in po

·        ena dopolnilna dejavnost s področja gobarstva,  oddajanja prostorov za piknike ter drugo izobraževanje na kmetijah

 

Bogata je  tradicija izdelave suho-mesnih izdelkov, predvsem iz svinjskega mesa. Pretežno je  trenutno ta dejavnost namenjena samooskrbi kmetij. Nekaj kmetij ima za izboljšanje svojega dohodkovnega položaja registrirano dopolnilno dejavnost strojne usluge. S kmetijskimi stroji opravljajo usluge drugim proizvajalcem.

 

 

 Na Postojnskem trenutno deluje Kmetijska zadruga Nanos. Dejavnost zadruge je predvsem odkup mleka in mesa goveje živine. Pri povezovanju in združevanju  kmetov imajo pomembno vlogo stanovska društva. Pri njihovem delovanju pomagajo kmetijski svetovalci. Delo v skupinah je racionalna oblika strokovnega dela kmetijskih svetovalcev, člani društev pa z medsebojnim sodelovanjem izmenjujejo izkušnje.

Vir: KSS  Postojna, 2004