3.
maj
2013
| Tradicionalno prvomajsko kresovanje |
Prvomajske praznike so tradicionalno naznanili kresovi. Nekatere so spremljale tudi kulturne in druge prireditve in petje, prav ob vseh pa je bilo živahno in zabavno. Posebej zanimiva je bila priprava kresa na kinološkem poligonu, kjer Športno kinološko društvo Postojna pripravilo predpraznično tekmovanje psov v agilityju. Hkrati so se pripravljali tudi na večerno kresovanje v družbi najzvestejših štirinožnih prijateljev. Tekmo in pripravo na kresovanje si je ogledal tudi postojnski župan Jernej Verbič.
Župan si je kasneje ogledal še, kako je pripravljen kres na Pečni rebri nad Postojno, ki so ga pripravili postojnski gasilci, že vaja ansambla, ki je zvečer zabaval prisotne, pa je dala vedeti, da bo na Pečni rebri zabavno.
Zabavno in hkrati kulturno bogato je bilo tudi dogajanje v Šmihelu pod Nanosom, kjer sta za pester kulturni program poskrbela Otroški pevski zbor iz Velikega Ubeljskega in Ženski pevski zbor Vande Križaj iz Orehka. Številne udeležence je pozdravil župan občine Postojna Jernej Verbič in spomnil na pomen kresovanja ter prvomajskih praznikov. Kres je postavilo Prostovoljno gasilsko društvo Šmihel-Landol, v družbi dveh otrok pa sta ga prižgala župan Občine Postojna Jernej Verbič in predsednik KS Šmihel Bojan Jurjevčič.
Nekaj besed je spregovorila in predstavila zbor Ana Horvat (ŽePZ »VANDA KRIŽAJ«, ŠKD Orehek):
»Že stari Kelti, ki so imeli svetišče prav na šmihelskem ozemlju so prižigali v noči med 30. aprilom in 1. majem velik ogenj, ki je pomenil zmago nad zimo in je pozdravljal pomlad. Ta praznik so imenovali Beltaine in je predstavljal prehod v toplejšo polovico leta. Ogenj kot element je človeku vedno pomenil nekaj višjega, nanj je zrl z izjemno spoštljivostjo. Zato se je prvomajski kres ohranil vse do današnjih dni, posebej simbolizira boj za delavske pravice, boj za pravičnejši in humanejši svet, ne nazadnje tudi boj za ohranitev in bodočnost našega planeta. Zato smo se članice ŽePZ »VANDA KRIŽAJ«iz ŠKD Orehek z veseljem odzvale na Vaše povabilo, za katerega se Vam iskreno zahvaljujemo.«
PREDSTAVITEV ZBORA
ŽePZ » Vanda Križaj« je bil ustanovljen septembra 2011, v Orehku, ob obletnici smrti glasbene umetnice, Vande Križaj, ki se je rodila leta 1926 v tem kraju in umrla v častitljivi starosti 84 let. Njeno ustvarjalno pot je bogatilo življenje, ki se je prepletalo skozi različna, tudi zelo težka obdobja, ki jih je že kot mlado dekle mnogokrat kruto občutila. Na svet je privekala v času, ko je fašistični škorenj že krepko teptal primorsko zemljo. Komaj leto po njenem rojstvu (1927), je fašizem razpustil vsa slovenska kulturna društva in prepovedal rabo slovenskega jezika v javnem in družbenem življenju. Za primorsko ljudstvo se je začelo hudo trpljenje, ki je trajalo 25 let, do konca II. svetovne vojne - leta 1945. Zaradi izjemnega spoštovanja pevske tradicije v Orehku, ki je tajno in narodno zavedno delovala v najtežjem obdobju fašizma, smo se članice ŽePZ odločile, da bomo svojo pevsko zasedbo poimenovale po veliki umetnici, Vandi Križaj. Njen oče - požrtvovalni zborovodja in tigrovec Anton Križaj, je bil namreč pradedek naše zborovodkinje Mateje Gombač. Naš zbor trenutno sestavlja 12 članic, pojemo pa pesmi različnih zvrsti, od ljudskih, narodno zabavnih, pop, ter rock skladb itd. V lanskem letu smo nastopile na različnih prireditvah in slovesnostih, med drugim tudi na poletni šagri v istrski vasici na Montinjanu. Letos pa je za nami že pet zanimivih nastopov. V čast nam je, da lahko danes nastopamo pri Vas, 12. maja 2013, pa bomo zapele na MAJSKEM KULTURNEM VEČERU: »LIPA ZELENELA JE« pod starodavnima lipama pri cerkvi sv. Florjana v Orehku. Večer bo zelo pester, saj bo nastopilo veliko različnih izvajalcev, zato Vas že sedaj vabimo, da se udeležite te prireditve, ki bo brez vstopnine.
Recitacija Ane Horvat Šmihelcem je seveda domačinom še kako prijal.
ŠMIHELCEM
Šmihel je vas,
kjer sveti Mihael
je z Nanosa oblakov
stopil v drugi čas.
Mu veter krila je podal,
ki slu nebeškemu je služil,
ko na okopih starega gradišča tal
je vzidan v cerkveni kamen z njim obstal.
In veter se nato je v dalj pognal,
a nadangel se v oltar je zableščal,
vaščanom davni je spomin poslal,
da Metullum veličastni tu nekdaj res je kraljeval.
Hram bogovom tukaj davno so
zgradili vrli Kelti in Iliri,
ko padel je Metullum šli njim naproti so,
v junaški smrti njih svetišče
postalo žarno je grobišče.
Energija zgodovine davne povsod je tod prisotna,
raziskovalcem na vseh straneh
duhove burijo z njo zgodbe bajne
in vodijo jih po skrivnih vseh poteh,
kjer izvirnost njih je žlahtna in skrivnostna.
Legije so rimskih konjenikov tod vihrale
in svetega so Jurija ob cesti svoji zaznamovale,
svetnik se ta je Šmihelcem vsem priljubil,
so furmani vzljubili ga, ko Trst jih je zasnubil.
Cimpermani znani tudi so bili,predvsem Martin Derenčin
ga sama orehovška grofica je spoštovala,
je konja belega pri njegovi hiši večkrat privezala
in številno je družino z velikim hlebcem kruha obiskala.
Enotni pa so Šmihelci v vihrah vojn bili,
to pričajo Antona Premrla zapisi vsi,
bili so člani TIGRA kot pravi vsi Primorci,
aktivisti v NOB in v gozdovih hrabri borci.
Mnogo bi lahko še o njih pisali,
podnanoške so zgodbe kakor drobni vali
vseh potočkov, pritokov in vodá,
ki žuboré izpod davnega očaka Nanosa…
Prijeten večer se je razvil ob zvokih ansambla Zapeljivke, ki so zadovoljne udeležence Šmiheljskega kresovanje zapeljale globoko v noč.
Prejeli smo tudi fotografije s kresovanja v Matenji vasi,poslala pa jih je Danica Hrovatin Šabec, ki tudi sicer zvesto piše o novicah v Matenji vasi in okolici.
pripravil in uredil: MILAN ŠTULC
foto: FOTO ATELJE POSTOJNA
foto s kresovanja v Šmihelu: ROBERT ŠANTELJ
|