Mesto Postojna

		Zgodovina Postojne je bogata in seže daleč v preteklost. Kamnita orodja iz jam (Postojnska jama, Otoška jama, Jama v Lozi, Zakajeni spodmol in Betalov spodmol) povedo, da je bila Postojna z okolico močno poseljena že v najstarejših obdobjih (paleolitik).
V času rimskega imperija je Pivška kotlina prevzela vlogo prehodnega - tranzitnega področja, zgodnji srednji vek pa tu ni pustil vidnejših sledov. Postojna je v zgodovinskih virih omenjena prvič leta 1226, 1262 je omenjena vas Postojna (villa de Arnesperch), 1369. leta pa se pojavi (Postoyna, Posthojma).Postojno, vas na pomembni trgovski poti med Ljubljano, Trstom in Reko, so si v dobi razpadanja oglejske posesti pri svojem prodiranju proti Jadranskemu morju 1371. leta pridobili Habsburžani.
		Vas, kjer je bil sedež njihove posesti in glavarstva na Pivškem in Krasu, so leta 1432 povzdignili v trg. Središče posesti je bil grad Postojna na Soviču
Po požaru, ki ga je 1689 zanetila strela, ga niso več obnovili. Nov grad, v katerem so se v 18. stoletju nastanili državni upravni organi, so sezidali sredi trga.
		"Cesarska cesta" iz Ljubljane, Vrhnike in Planine do Postojne, kjer se je en krak odcepil na Reko, drugi pa preko Razdrtega in Senožeč do Trsta in po njej razvijajoči se promet sta pravzaprav dvignila Postojno iz vasi v trg in jo v štiristoletnem razvoju pripeljala iz trga v mesto. Ta pot, ki jo je 1857 zamenjala železnica, je ob sloviti Postojnski jami Postojni pomagala leta 1909 pridobiti čast mesta.
Postojna je bila od 1748 sedež upravnih in drugih uradov. Tega leta je postala sedež notranjske kresije, po reorganizaciji uprave v sredini 19. stoletja je kresijski urad zamenjalo okrajno glavarstvo. V času med obema vojnama je bila Postojna obmejno mesto v Italiji.
		Da je Postojna v času Marije Terezije postala sedež okrajnega glavarstva za Notranjsko, pa še vedno ni imela svoje župnije, marveč je spadala pod slavinsko prafaro. 1794. leta je postala sedež župnije, še pred ustanovitvijo le-te pa je trg dobil novo monumentalno cerkev Sv. Štefana, za katero je načrt leta 1777 napravil arhitekt Leopold Hofer, poslikave pa so delo Andreja Herlinga in Domenica Fabria.
Danes se Postojna predstavlja kot sodobno, urejeno in prijazno mesto, ki s svojimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi posebnostmi še vedno privablja številne goste. V Postojni, ki vse bolj postaja svetovni center krasoslovja, delujeta Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Notranjski muzej Postojna, ki vsak na svojem področju ohranjata in predstavljata dragocenosti našega krasa.   Alenka Čuk, Alma Bavdek  Notranjski muzej Postojna