V Notranjskem muzeju Postojna nadaljujejo s predstavljanjem izjemnih primerkov  slovenske naravne in kulturne dediščine. Predjamski zaklad so javnosti predstavili na poletno muzejsko noč 16. junija, ko je Notranjski muzej Postojna odprl vrata obiskovalcem od 18. pa vse do 24. ure. Gre za izjemno najdbo desetih predmetov, ki so jih našli v  gradu v Predjami. Poletna muzejska noč je bila dobro obiskana, z zanimanjem se je je udeležil tudi postojnski župan Jernej Verbič.

 

 

Po zaključku razstave, 7. julija,  bo zaklad ponovno varno spravljen. Kaj se bo z njim dogajalo potem, še ni dorečeno. Strokovnjaki ocenjujejo, da so originalni predmeti izjemno vredni in da bi jih bilo nespametno razstavljati dlje časa.
Prav tako pa ni jasno, ali bomo o predjamskemu zakladu brali v  primerni monografija. Finančnih sredstev za pripravo in izdajo publikacije o izjemni najdbi v Predjamskem gradu v Notranjskem muzeju ta hip nimajo.  

 

 

Predjamski grad, ki že stoletja domuje na prek 100 metrov visoki skalni steni, je zaklad sam po sebi. Ko pa so ga  leta 1991 obnavljali, so v arheoloških raziskavah, ki jih je pod vodstvom arheologa Valetnina Scheina izvajal Notranjski muzej Postojna, našli pravi zaklad. Odkritje, ki je v gradu ostalo nedotaknjeno več stoletij,  je namreč sestavljeno iz desetih srebrnih predmetov, večina pa jih je še pozlačenih. Gre za sedem pivskih posod, solnico in dva svečnika, ki so jih izdelovalci bogato okrasili z rastlinskimi in figuralnimi motivi. Po oblikah in okrasju, so predmeti nastali na prehodu iz 16. v  17. stoletje. Raziskave pa so pokazale, da je predjamski zaklad delo nemških zlatarskih mojstrov, le dva srebrna svečnika sta nastala v beneških delavnicah.

 

V času ko so bili predmeti narejeni in prodani, je bil grad v lasti plemiške družine Kobenzl. Kdo ali zakaj je bil zaklad skrit, pa še vedno ostaja skrivnost, saj zakop predmetov ni povezan z nobenim izjemnim zgodovinskim dogodkom povezanim z gradom. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je, kdorkoli se je že odločil današnje muzealce postaviti pred izziv, to storil po začetku 17. stoletja. 

 

 

Kdo je v tkanino zavil in v gradu skril tri kupe, kupico, pokal, pokal s pokrovom, mlinček na veter, solnico in dva svečnika, ostaja skrivnost. Mogoče je to storil kdo od služabnikov, ker se je na ta način žele maščevati lastnikom. Ali pa je za stavo to storil kdo od plemičev? Čar vsakega zaklada, tudi predjamskega, je ravno v tem, da o njem ne vemo vsega.