SLAVNOSTNA AKADEMIJA

Slavnostna akademija ob 105. obletnici pridobitve mestnih pravic mesta Postojna se je pričela z nastopom Vokalne skupine Ubeljsko pod vodstvom Melite Stegel.

Nato pa je  vse udeležence, ki so napolnili dvorano Kulturnega doma Postojna pozdravil in nagovoril župan Občine Postojna Jernej Verbič:

»Dobro stoletje, natančneje 105 let praznuje letos naše mesto. Ta visok jubilej praznuje v letu, ki nam ni prizanašalo, ki nam je postreglo s preizkušnjami in izzivi, kot bi hotelo pokazati, da stvari niso same po sebi umevne in da pot ne more biti vedno lahka in gladka.Veliko je bilo preizkušenj in tegob v tem dobrem stoletju, veliko je bilo lekcij in pretresov, a je bilo tudi izjemno veliko lepega, dobrega in nepozabnega. Brez dvoma bo tako tudi naprej, saj je življenje vedno skupek obojega, na nas samih pa je, koliko smo se iz preizkušenj pripravljeni naučiti in koliko navdiha ter energije smo pripravljeni potegniti iz vseh tistih lepih trenutkov, s katerimi nam življenje postreže. Vsem skupaj želim veliko lepega in prijetnega v tem praznovanju, veliko hvaležnosti in ponosa ter seveda veliko novih trenutkov, ki bodo vredni, da ne gredo v pozabo.«

Prisotni so župana nagradili z bučnim aplavzom. V nadaljevanju je s plesnimi vižami publiko ogrel Volk Folk iz Ilirske Bistrice, slavnostna govorka, Romana Tomc, poslanka in nekdanja podpredsednica DZ RS, pa je že v pozdravnih besedah pohvalila uspešnost občine Postojna in urejenost mesta Postojna, kar je podkrepila z omembo priznanja zlati kamen, ki ga je občina Postojna prejela kot razvojno najprodornejša občina v Sloveniji v letu 2013, in priznanjem TZS, ki ga je mesto Postojna prejelo kot najlepše srednje veliko mesto v Sloveniji v tistem letu.

»Po razvojno uspešni Postojni bi se lahko zgledovala tudi kakšna druga občina in država sama,« je poudarila Romana Tomc.

Župan Občine Postojna  se je slavnostni govorki zahvalil in ji podaril protokolarno darilo, zlatnik, izdelan posebej za praznik 105. obletnice pridobitve mestnih pravic mesta Postojna. V slovesno podelitev priznanj letošnjim nagrajencem je je s svojim nastopom popeljal Gian Žgur Islami, učenec oddelka za tolkala na Glasbeni šoli Postojna.

Priznanja in nazive sta podeljevala župan Občine Postojna Jernej Verbič in predsednik Komisije Mirko Jenček. Srebrna priznanja so prejeli:

Slovenska vojska, Nataša in Anton Črnugelj, Center za socialno delo Postojna, Območna zveza Rdečega križa Postojna, Župnijska Karitas, Ansambel TIK-TAK.

Priznanje Miroslava Vilharja je prejela Glasbena šola Postojna.

Zlato priznanje je prejel Darko Muhič.

DARKO MUHIČ- naziv »ZLATO PRIZNANJE«

Darko Muhič se je rodil pred 56 leti v Postojni, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in preživel mladost. Po končani srednji lesarski šoli se je zaposlil na podjetju Javor pohištvo v Postojni. Zaradi potreb po kadrih ob ustanovitve Srednje šole v Postojni, se je zaposlil v šolstvu in poučeval skoraj 20 let. Med tem se je poročil, ustvaril družino in preselil na Dilce, kjer stanuje še danes. V tem času je tudi študiral na Univerzi v Ljubljani na Biotehniški fakulteti in na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po osamosvojitveni vojni, kjer je aktivno sodeloval v Teritorialni obrambi pri obrambi domovine, pa se je leta 1992 zaposlil na gasilski zvezi v Postojni. Med delom je tudi zaključil izobraževanje managementa ter ekonomije in pridobil naziv diplomiran ekonomist. Trenutno je zaposlen v Prostovoljnem gasilskem društvu Postojna kot vodja operative. Kot prostovoljec se je v gasilske vrste vključil že leta 1977 in od takrat nesebično gasi in pomaga občanom in drugim. V teh letih je sodeloval v mnogih reševalnih akcijah v občini Postojna in širši regiji. Vodil je aktivnosti ob večjih požarih na Primorskem.( nazadnje lansko letov v avgustu pri Trstelju). V letu 2013 je bil imenovan za namestnika poveljnika Gasilske zveze Slovenije in člana poveljstva Gasilske zveze Slovenije. V Prostovoljnem gasilskem društvu Postojna je član upravnega odbora, je član regijskega štaba Civilne zaščite in od letos tudi član Občinskega štaba Civilne zaščite. Zaradi aktivnosti v silah zaščite in reševanja je dobil bronasta znaka in srebrni znak Civilne zaščite, vrsto priznanj in odlikovanj gasilske organizacije in srebrni znak Slovenske vojske. V letu 2006 je prejel tudi plaketo Občine Postojna. Delo v gasilstvu z veseljem opravlja tudi kot hobi, saj je vrsto let sodeloval tudi na gasilskih tekmovanjih, sodeluje na prireditvah in drugih dogodkih. Veliko svojega časa vlaga v izobraževanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev v gasilski šoli na Igu in izobraževanje gasilcev po terenu. Sodeluje pri usposabljanju z zrakoplovi. Sodeluje na področju preventive s šolami, organizacijami in ustanovami v občini Postojna in državnimi institucijami. Izdal je knjigo Požari v naravi in sodeloval pri izdaji več zbornikov in knjig. Je član uredniškega odbora revije Gasilec in revije Požar. Redno piše članke in prispevke v strokovnem tisku. Tudi v lokalni samoupravi je bil vedno aktiven. Poleg člana občinskega sveta v prejšnjem mandatu je bil predsednik Krajevne skupnosti Hrenovice, trenutno je podpredsednik Krajevne skupnosti Hrenovice. Aktivno je sodeloval pri izgradnji komunalne infrastrukture in telefonije v vaseh na območju Krajevne skupnosti Hrenovice in sosednjih vasi. Brez njega ne mine nobena čistilna ali druga večja akcija v vasi. V letošnjem letu, ko je huda ujma prizadela občino Postojna je skupaj z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Postojna in Gasilske zveze Postojna aktivno sodeloval pri pomoči občanom in skrbel za organizacijo pomoči iz drugih regij. Sodeloval je tudi s tujimi enotami in državnimi organi. Prvih štirinajst dni v februarju je bil stalno na terenu in koordiniral delo pri odpravljanju posledic žledu v občini Postojna. Ko pa je bila potrebna pomoč ob poplavah meseca februarja in marca v Planini in okolici, pa je pomagal pri neposrednem vodenju in koordinaciji aktivnosti. Vmes je sodeloval še pri preventivnih požigih in aktivnostih čiščenja neeksplodiranih ubojnih sredstev na vadišču Poček. V dveh mesecih letos je bil zaradi nudenja pomoči zato v kontaktu z mnogo občani, gasilci, reševalci, vojaki in ostalimi udeleženci. Zaradi omenjenega dolgoletnega uspešnega dela so ga nekateri med njimi tudi predlagali za priznanje na področju humanitarnega dela, dela v lokalni samoupravi in dela v zaščitno reševalni dejavnosti, v občini Postojna.

Naziv častnega občana je bil letos podeljen posthumno, med častne občane pa se je zapisal Erik Lovko. Listino in plaketo z nazivom Častni občan Občine Postojna v letu 2014 je prevzela Maja Lovko, hčerka pokojnega Erika Lovka.

ERIK LOVKO - posthumno - naziv »ČASTNI OBČAN«

Postojnčan Erik Lovko je bil človek in umetnik izjemnega formata, pronicljivega duha, zelo priljubljen med prijatelji, znanci, kolegi, dijaki, kulturniki, umetniki in galeristi. S svojim obsežnim ustvarjalnim opusom je pomenljivo zaznamoval prostor in čas ter ime Postojne in Slovenije v imenu umetnosti velikokrat ponesel tudi prek meja. Kot uveljavljen umetnik samosvojega sloga je bil cenjen in večkrat nagrajen. Poznali smo ga kot svetovljana in človeka velike intelektualne širine, ki je razdajal svojo radoživost in duhovitost na vsakem koraku, prinašal je dobro voljo in veselje do življenja.

Za seboj je pustil neizbrisen pečat in globoke sledi. Ujeta v belino marmornih stihov, nas bo v domačem kraju nanj vedno spominjala veličastna »Burja« in čar mnogoterih slikovitih platen. Od leta 1976 je imel več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je tudi v več skupinskih postavitvah pri nas in v tujini, redno pa se je udeleževal tudi mednarodnih kiparskih simpozijev. Za svoje delo, ki je obsegalo slikarstvo, kiparstvo, grafiko, ilustracijo in karikaturo, je prejel več nagrad. Erik Lovko se je rodil 21. maja 1953 in umrl leta 2009 v Postojni. Že v mladih letih je kazal mnoge talente. Najprej se je izšolal na Srednji strojni šoli v Ljubljani, a ga je ves čas bolj in bolj pritegovala želja po likovni umetnosti. Tako je svojo študijsko pot začel leta 1972 na beneški Akademiji lepih umetnosti pri prof. Edmondu Bacciju, nato se je prepisal na Akademijo lepih umetnosti v Firence, kjer je študiral pri prof. Turchiuaruju in Silviu Loffredu, pri slednjem je diplomiral leta 1976. Študij je nadaljeval na kiparski specialki na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu in jo leta 1979 tudi končal. Dve leti je deloval kot svobodni umetnik, leta 1981 je sprejel mesto profesorja umetnostne vzgoje v Šolskem centru Postojna, kjer je poučeval kar 25 let. Ukvarjal se s kiparstvom, slikarstvom, grafiko, ilustracijo in karikaturo. Udeležil se je mnogoštevilnih samostojnih in skupinskih razstav doma in na tujem, sodeloval je na uglednih simpozijih in za svoje delo prejel nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Njegovim slikarskim delom so odpirali vrata tako številni domači kot tudi mednarodni kulturni hrami. Januarja leta 2009 je v galeriji Epica v Postojni svojemu mestu, ob spoštljivi stoletnici podelitve mestnih pravic, poklonil odmevno razstavo z naslovom »Dobro jutro Postojna«. Erik Lovko je znal v svojih malih in večjih kompozicijah na nenavaden in včasih hudomušen način odstirati pogled na fragmente življenja, na paralelne svetove in sporočila umetnosti, kjer je glavno vlogo vselej odigraval človek. V zgodbah se je rad obračal na mitološko obarvano preteklost, ki jo oživljal skozi vizije in utrip sodobnega sveta, na ujete trenutke velikega dominantnega spektakla. V ciklusih monumentalnih oljnih platen, izpolnjenih in izdelanih z vso slikarsko retoriko, je gledalce vedno znova privlačila izrazna moč barv in domišljene scenografije, predvsem priljubljene tematike z glasbeniki in plesom –pogosto motivi njemu dragega tanga. Glasba, kot je rad poudaril, je bila njegova velika skrita ljubezen. Z mediteranskim temperamentom in bogastvom figuralnih barvitih prizorov herojev, junakov, izbrank in boginj je vselej pričaral prav posebno vzdušje. V bujnem prepletanju domišljije in realnega sveta so tako nastajale nenavadne, simbolično in metaforično naglašene vsebine. V prepoznavni stripovski igrivosti pa se je znal tenkočutno, a hkrati prefinjeno kritično, dotakniti tudi najglobljih življenjskih resnic in spoznanj o človeku in svetu. Vedno je sledil lastni svobodi, misli in ideji. V vsaki potezi barve, v vsaki kiparski stvaritvi bo ostala vtisnjena njegova energija življenja, kot dragocen spomin, ki ga ne moreš pozabiti. Verjel je, da se umetnost rodi tam, kjer obstaja neskončno hrepenenje, ki že od pamtiveka išče resnico in lepoto, tam, kjer se svet zliva v harmonijo brezčasnega. V pesku časa je pustil svojo sled življenja, nam in novim rodovom. Zaokrožil je 32 let umetniškega ustvarjanja in ostal za vedno trdno vpet v svoje rojstno okolje. Za seboj je zapustil izjemno obsežen opus umetniških del.

Kulturni program se je v odličnem vzdušju nadaljeval s še enim nastopom na pavkah in ksilofonu, za kar je poskrbel Gian Žgur Islami, nato pa z vrhunskim nastopom kitarskega dua v sestavi Maja Kralj in Tine Černugelj. Za odlično glasbeno točko je poskrbel Jazz ansambel GŠ Postojna, za zaključek pa je z narodnimi vižami »zažgal« ansambel TIK-TAK, ki je tudi zaokrožil slovesno dogajanje ob prazniku mesta Postojna.

Pripravil: MILAN ŠTULC
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA