Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu

V sredo, 28. marca 2012,  je bila na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni predstavitev prvih dveh knjig njihove nove zbirke Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. Knjigi so uredili: dr. Metka Petrič, dr. Martin Knez in dr. Tadej Slabe, z izsledki pa so sodelovali številni domači in tuji krasoslovci. Prva knjiga združuje raziskave o kraških vodah, druga pa o gradnji, turizmu, ekologiji in varovanju krasa. Kajti, kot so poudarili: »je dobro poznavanje naravne in kulturne dediščine krasa pogoj za smiselno načrtovanje življenja na njem. Kras pa je moč spoznati in razumeti predvsem s celostnim proučevanjem njegovega površja, jam in voda ter ekoloških značilnosti«. Na predstavitvi so avtorji in krasoslovci osvetlili različne dejavnike o pomembnosti krasa, ki ga na splošno premalo poznamo in smo premalo ozaveščeni glede njegove izjemne narave, ekosistema in varovanja; kraško vodo namreč pije polovica Slovencev!

V izjavi za javnost so poudarili: »Pri poglabljanju temeljnega znanja na Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 64 let razvijamo in interdisciplinarno povezujemo najbolj pomembna področja krasoslovja in jih nadgrajujemo v celostno krasoslovje. Znanje skušamo urediti, da je kar čimbolj uporabno tudi načrtovalcem življenja na krasu. V večje projekte smo neposredno vključeni. In izbrani, sveži, so in bodo predstavljeni v knjižni zbirki Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu.
Načrtovanje brez dobrega poznavanja okolja in tudi posledično vizije, pa čeprav znotraj zakonskih naravovarstvenih omejitev, pač ni dovolj. Z dobrimi krasoslovnimi izsledki, tako na posameznih področjih krasoslovja kot v interdisciplinarni celoti, želimo pripraviti temelj za smiselno načrtovanje življenja na krasu. Za načrtovanje, ki bo upoštevalo naravne in kulturne značilnosti in ranljivost kraških pokrajin, načrtovanje, ki bo presegalo vsakokratne želje po dobičku, načrtovanje okolja pravih družbenoekonomskih razmer, v dobro prebivalcem krasa in njegovega kratko ter dolgoročnega razvoja. Čeprav je naše poslanstvo predvsem poglabljanje temeljnega znanja o krasu, kraških pojavih in vodah, pa se zavedamo potrebe po stalnemu in učinkovitemu približevanju krasoslovnih dognanj širši družbeni skupnosti, tudi skozi sodelovanje pri pomembnejših projektih.
Pred desetimi leti smo ustanovili podiplomski študij krasoslovja in s krasoslovnimi predmeti sodelujemo pri geografskih študijih. Ustanovili smo tudi Krasoslovno akademijo, znotraj katere bomo še bolj učinkovito mednarodno povezovali znanje in izkušnje ter poiskali najboljše podlage za smiselno načrtovanje življenja na raznovrstnih kraških pokrajinah.
Vključeni smo v posamezne projekte razvoja in varovanja naravne in kulturne dediščine krasa, regionalnega načrtovanja, oskrbe z vodo, gradnje prometnic, zapiranja odlagališč na krasu, zbiranja podatkov o kraških jamah in njihovega varovanja, kraške ekologije in ugotavljanja naših vplivov na kraško podzemlje, načrtovanja in uporabe kraških pojavov v turistične namene.
V prvi knjigi združujemo izbrane neposredno uporabne študije o kraških vodah, v drugi pa izsledke našega sodelovanja pri načrtovanju in gradnji avtocest na krasu, urejanju jam za turistične namene ter ekologiji in zaščiti podzemlja.  Zavedamo se, da to še niso zaključene enote o posameznih delih oziroma celoti krasoslovnega načrtovanja življenja na krasu, so pa, upamo, pomemben korak v to smer in izziv za prihodnost«.

 Pripravila: Polona Škodič