Tisočkrat na Nanos

V zgodnjem jutru na cvetno nedeljo,24. marca 2013, je Franc Žigman (po domače Mrkacov Franc) iz Koč, izpolnil osebno zavezo, ki jo je sprejel pred natanko devetnajstimi leti in dvanajstimi tedni. Glasila se je: »V naslednjih letih se bom tisoč zaporednih nedeljskih juter povzpel na vrh nanosa!«

Kdor vsaj malo pozna Mrkacovga Franca, njegovo vztrajnost in klenost, v to odločitev ni podvomil.

Na dan tisočega vzpona, ko se je v dolini šele prebujal dan, je skupina Kočancev na vrhu Nanosa pričakala junaka primorske gore. Toplih stiskov rok zbrane družbe, čestitke in zdravica, so bili za delovnega, skromnega  in redkobesednega Franca presenečenje, ki ga očitno ni pričakoval.

Za slavje ob tem izjemnem dogodku so poskrbeli tudi Francovi planinski znanci –» jutranjiki« (oz. »plezalci« kot jih je poimenoval), s katerimi se je, na poti v dolino, v teh letih srečeval in gostoljubni skrbniki Vojkove koče na Nanosu.S knjižnim darilom z osebnim posvetilom  se ga je spomnil tudi župan Občine Postojna, gospod Jernej Verbič.

Ob tem je Marta Čuk zapisala sledeče:

"Ta nedelja pa je bila nekaj posebnega – bila je njegova tisoča zaporedna nedelja. Pred 19 leti in 19 tedni si še predstavljal ni, da bo njegova pot na Nanos trajala toliko let in da v tem času ne bo izpustil niti ene nedelje. Te so se kar vrstile; bile so deževne, vroče in soparne, mrzle in snežne ter ledene, toda Franc je vztrajal in ni 'pretrgal verige'. Sprva je upal, da jih bo dosegel 520, ko pa je pred slabima dvema letoma dosegel število 900, je sklenil priti do 1000 zaporednih nedelj. Na Nanos se je vzpenjal v zgodnjih jutranjih urah, ko večina med nami še spi, pred tem odpravil živino, in okrog 6. ure najkasneje ob 6. 30 že pil čaj v koči. Na pot se je odpravil tudi, če ni bil najbolj zdrav in burja z Nanosa mu je s svojo zdravilnostjo odpihnila bacile, da se je kmalu potem čutil boljše oz. že kar zdravega.

Njegovi planinski prijatelji, med seboj poimenovani Prva runda in oskrbnica Vojkove koče, so spremljali njegove prihode in ga ob 900-ih zaporednih nedeljah v koči pričakali s torto. Tudi za 1000. zaporedni nedeljski vzpon so mu v koči pripravili presenečenje; oskrbnica je med drugim spekla še večjo torto.

Zaradi snežnega meteža in poledenelega cestišča pa so mu njegovi planinski tovariši prav posebno darilo podarili ob sestopu, v dolini. Arhitekt Iztok Čančula je po naročilu članov Prve runde, na čelu z Jožefom Adamičem, narisal načrt, po katerem je umetnik Jurca izdelal pohodno palico, ki v sebi skriva simboliko; izdelana je iz naravnega materiala – lesa, v obliki števila 1, trije kovinski upognjenci predstavljajo tri ničle – skupaj 1000. Na palici pa je tudi kos kavbojskega blaga, saj pohodnik Franc na Nanos ne prihaja v posebnih planinskih oblačilih, ampak je oblečen v preproste kavbojke.

Na Nanosu pa so ga poleg planinskih prijateljev čakali tudi nekateri sorodniki in sovaščani iz Kulturno športnega društva Koče, ki so mu izročili plaketo, s katero so ga razglasili za častnega člana s posebnimi zaslugami ter mu predali knjižno darilo z osebnim posvetilom župana občine Postojna, Jerneja Verbiča.

Po čestitkah in zdravljici so mu vsi prisotni zaželeli, da bi še dolgo »ostal tako klen in zvest naši ljubi gori.«

Zapisala: M. LENARČIČ in MARTA ČUK
Foto: T. SVET, JOŽEF ADAMIČ in MIRJAM ČUK MOISHI

Uredil: MILAN ŠTULC