Galerija Epica v odtenkih medprostorov

V sklopu prireditev ob praznovanju 20-letnice Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna so v torek, 20. aprila, v postojnski galeriji Epica odprli razstavo platen Magdalene Cej z naslovom Odtenki v medprostoru.

Kulturni večer je dopolnila poezija Magdalene Svetina Terčon, za veselo vzdušje pa je poskrbela tudi pevska skupina Studenec pod vodstvom Irene Rep. Razstavo je na pot pospremila tudi ravnateljica OŠ Pia De Paulis Debevec.

Razveseljivo je, da so tudi na OŠ Miroslava Vilharja med učiteljskimi vrstami različni umetniški ustvarjalci, ki s svojimi vsebinami vidneje dopolnjujejo tako domačo kot širšo kulturno podobo. Učiteljica likovne in tehnične vzgoje Magdalena Cej se že več kot desetletje  predstavlja tudi kot slikarka in smo jo lahko spoznavali na različnih skupinskih razstavah. Prvič je samostojno in tudi uspešno razstavljala letos ob dnevu žena v galeriji Kulturnega centra Srečko Kosovel v Sežani. Cejeva je tudi sicer likovno in organizacijsko zelo dejavna pri raznih projektih. Leta 2000 je bila vodja likovnega ex-tempora Šmihel pod Nanosom, skupaj z Ido Samsa sta (kot nekdanji učenki) razstavljali ob 90-letnici podružnične osnovne šole v Hruševju. Kot ilustratorka je sodelovala pri likovni opremi nekaterih domoznanskih knjig. Tudi sodelovanje s kolegico, pesnico Magdaleno Svetina Terčon, učiteljico slovenskega jezika na OŠ M. Vilharja, je obrodilo sadove tako na pedagoškem kot kulturnem področju.

Magdalena Svetina Terčon je izdala že tri samostojne pesniške zbirke, ki so bile odmevne tudi v širšem slovenskem prostoru. Je članica Društva slovenskih pisateljev in predsednica  Združenja književnikov Primorske. Razstava Odtenki v medprostorih, ki pomenljivo nosi naslov po eni od pesniških zbirk, prinaša tenkočutno abstraktno barvito poetiko v tehniki akrila na platno. Abstraktnost, ki naj bi se sicer oddaljevala od čustvenosti, razkriva ravno nasprotno, saj gre za slikarkina najgloblja osebna občutja in odnos do sveta. Zato lahko govorimo o izrazni moči izčiščene in zgoščene likovne vsebine, ki jo doživlja tudi kot močan duhovni naboj. V poudarjeno večplastnost in barvno snovnost avtorica zapisuje spomine, zarisuje doživeto in odkrito, gradi iluzije in odseve resničnosti. V značilne transparentne trakove ujet utripajoči svet se poraja med svetlobo in senco, med prikritostjo in razkritostjo, med vidim med nevidnim, med obrisom in izbrisom, med zapiranjem in razpiranjem, med končnim in neskončnim. Razstava, ki bo na ogled mesec dni, vsekakor prinaša svež slikarski doprinos in prijetno kulturno doživetje. Polna je dinamičnih oblik, živahnih barv in je tudi estetsko učinkujoča harmonija.

Polona Škodič