Inšpekcijski nadzor tudi nad gobarjenjem

Gozdarska inšpekcija je zaznala močno povečan obisk gozdov tudi v okolici Postojne, zato inšpekcijski nadzor v dobrobit naših gozdov izvaja tudi nad gobarjenjem. V septembru in v oktobru je opravljala nadzor nad gobarjenjem in vožnjo z vozili v naravnem okolju tudi med vikendi. Ugotovljeno je bilo, da so med gobarji tudi taki, ki se ne držijo pravil, ne upoštevajo gozdnega bontona in ne spoštujejo tuje lastnine. Med obiskovalci so prevladovali domačini, veliko ji je bilo iz območja GO in le peščica je bilo Italijanov.

» Menimo, da ne bo odveč, če obiskovalce gozdov seznanimo z aktualno zakonodajo s področja rabe gozdov kamor spada tudi gobarjenje in vožnje  z vozili v naravnem okolju. Številni gobarji se namreč z vozili zapeljejo  globoko v gozd,« je zapisala gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin.

 
napačno parkirano vozilo

Raba gozda
V Sloveniji imamo obiskovalci gozdov privilegij, saj je raba gozdov po Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/10, ZG) dovoljena tudi nelastnikom gozdov (rekreativno nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.). Stvarno pravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02) v tretjem odstavku 59. člena določa, da lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah, pod pogoji, ki jih določa zakon, to pomeni, da morajo biti nabrani v skladu s predpisi.

Tak predpis je Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/2009), ki v 43. v povezavi z 41. členom obravnava rekreativno nabiranje gozdnih dobrin.  Posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe (ne za prodajo) nabere dnevno največ:

- 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv,
- 2 kg plodov, mahov in kostanja ter
- 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst.
V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved, na predlog lastnika gozda, odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

Gobarjenje
Pravno je urejeno v tudi v:
- Uredbi o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98) in
- Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list. RS, št. 58/2011), ki sta sprejeti na podlagi Zakona o varstvu narave.

neočiščene gobe v košari

Inšpektorji imajo, pravico in dolžnost nadzorovati izvrševanje določil in izrekati sankcije, ki  za posameznika znaša za posamezni prekršek 208,65 €, če:

- nabere dnevno več kot 2 kg gob na osebo,
- nabira gobe, ki nimajo razvitih morfoloških znakov, po katerih jih je mogoče zanesljivo določiti,
- uporablja pripomočke, s katerimi poškoduje rastišče ali podgobje,
- gob grobo ne očisti že na rastišču,
- gob ne prenaša v trdni in zračni embalaži,

Z globo 400 € se kaznuje za prekršek posameznik, če:

- zavestno uničuje zavarovane vrste gliv ali poseduje, prevaža, prenaša, prodaja, zamenjava ter ponuja za prodajo ali zamenjavo zavarovane vrste gliv, odvzete iz narave,
- ogrozi obstoj zavarovanih vrst gliv na njihovem naravnem območju razširjenosti ali
- odvzame iz narave, uniči ali poškoduje podgobje ali gobe zavarovanih vrst gliv.
Če je kršitelj tuji državljan, mora globo plačati na kraju samem.
Nadzor nad trgovanjem z gobami izvaja tržna inšpekcija, nadzor nad izvozom in iznosom gob pa carinski organi in policija.

Zaseg gob
Zakon o varstvu narave določa, da je potrebno predmete, ki so nastali s storitvijo prekrška, zaseči. Gobarji včasih naberejo neužitne ali celo strupene vrste gob, ki jih seveda ni mogoče dati v promet. Užitne zasežene gobe bi bilo sicer mogoče tudi prodati, vendar so hitro pokvarljive, hkrati pa obstaja možnost, da so bile po nabiranju v stiku s strupenimi gobami. Vrnejo se v naravo, kjer so vključene v naraven ciklus kroženja snovi.

Vožnja v naravnem okolju in po gozdnih prometnicah

Vožnjo v naravnem okolju prepoveduje Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99, 31/00, 35/01). Poleg te uredbe omejuje vožnjo izven gozdnih cest tudi 40. člen zakona o gozdovih. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo.

gozdna cesta z režimom uporabe

Vse gozdne ceste so označene: Gozdna cesta voziš na lastno odgovornost. Lahko jih uporabljajo tudi drugi uporabniki. Vendar Zakon o gozdovih (Uradni list RS št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/2010, ZG) pooblašča Zavod za gozdove RS, da določi režim uporabe gozdnih cest v sodelovanju z lastnikom in z lokalno skupnostjo. Posamezne gozdne ceste so lahko s prometno signalizacijo, nekatere tudi fizično z zapornico,  zaprte za promet z motornimi vozili. Kdor krši režim uporabe gozdnih cest, stori prekršek za katerega je predpisana globa 400, 00 €. Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.  Prepoved velja tudi za sekundarne gozde prometnice, ki jim rečemo vlake.

vlaka-vožnja prepovedana

zaradi njih so gobarji glasni

Seznam zavarovanih prosto živečih vrst gliv je na spodnji povezavi

http://www.uradni-list.si/files/RS_-2011-058-02723-OB~P001-0000.PDF

Pripravila: ALENKA ČAR SERAŽIN, gozdarska inšpektorica;
Gozdarska inšpekcija, Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Postojna

uredil: MILAN ŠTULC