S sistemskimi rešitvami in povezanostjo nad posledice naravnih ujm

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Slovenji je v Postojni pripravila konferenco, ki je ob sodelovanju strokovnjakov, predstavnikov lokalnih skupnosti in evropske poslanke osvetlila problematiko naravnih nesreč v Sloveniji, črpanja sredstev iz Solidarnostnega sklada EU ter materialne, družbene in gospodarske posledice naravnih nesreč na primeru žledoloma, ki je leta 2014 močno prizadel predvsem Notranjsko.

Kot je  povedal mag. Klemen Žumer,  vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, ki je poleg postojnskega župana Marentiča nagovoril udeležence,  gre za prvi regijski forum, ki ga v tem mandatu organizira Evropski parlament.
Srečanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem so govorili o izkušnjah z odpravljanjem posledic pri črpanju solidarnostnega sklada EU in predstavili primere dobrih praks. Patricija Šulin, evropska poslanka, je pojasnjevala, kje in kako najti sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč. Izčrpno je predstavila solidarnostni sklad, s katerim se v Evropskem parlamentu tudi sama ukvarja, in med drugim povedala, da je spremenjena zakonodaja nekoliko olajšala administrativne postopke pridobivanja sredstev, uvedla pa je tudi predplačila v višini 30 odstotkov celotnega odobrenega zneska. Po njenih besedah bo Slovenija iz sklada konec meseca dobila 18,4 milijona evrov.
Na konferenci o evropskem solidarnostnem skladu ob naravnih nesrečah v Sloveniji so poleg Šulinove sodelovali tudi Marko Drofenik, direktor Direktorata za regionalni razvoj na gospodarskem ministrstvu, Ervin Vivoda, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč pri ministrstvu za okolje, direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec, Sandi Curk, organizacijski vodja Medobčinskega kriznega štaba Postojna in Pivka, in poveljnik CZ Srečko Šestan.

O izkušnjah ob odpravljanju posledic naravnih nesreč so na konferenci spregovorili župani Pivke, Loške doline in Postojne, Robert Smrdelj, Janez Komidar in Igor Marentič. Tako je Smrdelj, denimo, poudaril, da je potrebna resna razprava o izdelavi sistemskih predpisov in kot nujno izpostavil povezanost med civilno zaščito, gasilci in občinsko upravo ter opozoril na nedodelan sistem glede interventnih stroškov. »Občine in župani se s problemi srečujemo tisti trenutek, ko naravna nesreča udari in smo takrat prepuščeni sami sebi na milost in nemilost,« je poudaril Janez Komidar, čigar občino so po žledu močno prizadele še poplave. Postojnski župan Igor Marentič pa je med drugim postregel s številkami: od 930 tisoč evrov ocenjene škode je Postojna od države dobila 50 tisoč.

Vprašanji,  ali bo naravnih nesreč vse več in kako se pred njimi zaščititi, sta bili tema drugega panela, v katerem se je med drugim izkazalo, da smo zanemarili usposabljanje posameznikov, ko gre za delovanje v izrednih razmerah. »To je enakovredna odgovornost države in posameznika,« je poudaril dr. Uroš Svete, predstojnik Katedre za obramboslovje FDV v Ljubljani, Sandi Curk, organizacijski vodja Medobčinskega kriznega štaba Postojna in Pivka, pa je  spomnil, da je bila Postojna, ne glede na pomanjkljivosti, ki so se izkazale, peti dan po nastanku žledoloma oskrbljena z električno energijo. Na primarno raven je postavil sistemsko zaščito in poudaril, da mora država za te primere  vzpostaviti en center vodenja: “Ko državo prizadene tako velika naravna nesreča, reševanja ne moremo polagati na breme županov, poveljnikov civilne zaščite, prostovoljcev.”  Po Curkovih besedah moramo veliko narediti tudi sami, skozi  tako imenovani sistem družbene samozaščite.

Zaključek je bil namenjen temi naravne katastrofe nas spremljajo kot družbo in ugotovitvam, ali so se občani takrat dovolj povezali in sodelovali, da pa je treba vrednote medsebojne pomoči razvijati in spodbujati tudi v prihodnje.
Ob koncu konference so simbolično v postojnskem parku posadili lipo, ki je po županovih besedah edino drevo z vsemi vejami. »Upam, da bo še dolgo tako,« je izrazil željo Marentič.

Besedilo in fotografija: Občina Postojna -Robert Pavšič