5.četrtkov večer pod kozolcem- Jamborna cesta

Kozolec toplar v Belskem je postavljen tik ob trasi, kjer je pred davnimi leti tekla jamborna cesta. Tu stojita tudi dve od osemnajstih informacijskih tabel, ki so bile postavljene leta 2011 ob izvedbi projekta oživitve Jamborne ceste. Tista pri kozolcu nas seznani z furmanskimi vozovi,  le malo naprej ob repliki najdaljšega jambora, ki je bil prepeljan skozi naše kraje iz Rakitne do Trsta pa je tabla, ki govori prav o tem. Zato odločitev , da je eden izmed letošnjih četrtkovih večerov posvečen jamborni cesti ni bila težka.

Povabilu Turističnega društva Pudgura se je odzvala Andreja Penko, domačinka, ki je pred štirimi leti za prej omenjeni projekt pripravila besedila in zbrala slike za celotno pot od Planine do Razdrtega. Zanimivemu predavanju je prisluhnilo precejšnje število obiskovalcev, ki so izvedeli veliko o življenju in običajih nekoč, ko je skozi naše kraje tekel živahen promet z lesom in drugim trgovskim blagom. Izvedeli so o izvoru imena Ravbarkomanda, o kontrabantu in pri kartah zapravljenih domačijah in konjih. O mitnici v Landolu, da je bilo v tistih časih v Planini okrog 30! gostiln in da je bila v Razdrtem vsaka druga hiša gostilna. Pa še marsikaj zanimivega.
Ob koncu pa je sledilo ofiranje. V Turističnem društvu Pudgura obujajo stare običaje, ki izginjajo in letos so pričeli z ofiranjem.  Ta običaj je bil še pred nekaj desetletji prisoten v vseh vaseh Pudgure, zdaj pa ga je zaslediti le še pri posameznih družinah v Gorenjah in Strmci. Na večer pred godom ( dnevom, ko se praznuje svetnika na katerega je nekdo krščen ), so se zbrali sosedje in prijatelji pred hišo godovnika in ropotali. Ropotalo se je največkrat z dvema pokrovkama ali žlicami ob lonec in podobno. Godovniku se zaželi vse najboljše za god, ponekod so ga ob tem tudi potegnili za uho. Dobil je skromno darilo ( par klobas, steklenico mošta ali soka, nekaj jajc, vrečko moke)- kar je bilo pri hiši. Godovnik pa je običajno obiskovalce pogostil s štruklji in kozarčkom pijače, ob pesmi  so se včasih družili še dolgo v noč. Ker je imela naslednji dan članica Turističnega društva Pudgura Ivanka god, so  ji ofirali kar na kozolcu. Vse obiskovalce je nato pogostila z ocvirkovko, kruhom z orehi in čebulo, ter kruhom z domačo marmelado.

Tudi predzadnji letošnji četrtkov večer pod kozolcem in zadovoljni obrazi obiskovalcem so  organizatorjem pokazali, da je še kako prav da so se odločili vztrajati pri mesečnih srečanjih pod kozolcem.

Besedilo: Vida Požar