Razstava Darje Štefančič

V četrtek (17. oktobra 2013) so v Postojnski Galerija 2 odprli slikarsko razstavo avtorice Darje Štefančič, ki je rojena leta 1957 v Postojni. Kljub temu, da si je v mladosti želela študirati na likovni akademiji, ji je v življenju naneslo drugače, pa vendar je svoje likovno znanje nabirala na različnih likovnih šolah in organiziranih programih, pod mentorstvom priznanih likovnih ustvarjalcev, kot so: Lojze Perko, Bogoslav Kalaš, Rudi Gorjup, Marjan Tršar, Mirko Lebez, Floris Oblak, Savo Sovre, Alajž Zavolovšek idr.

Njena dela so polna živih oljnih barv, obožuje sijajnost pigmentov, všeč ji je gostota barv, njihovo prekrivanje in vonj. Na njenih slikah ni ljudi in živih bitij, so le pravljične podobe iz njenega sveta, so sprehod po živobarvni naravi, ki jim nekateri pravijo oaze, drugi pa rajski vrtovi. In prav na te nas najbolj spominjajo. In ker jih v naravi ne najde, jih slika po svojih občutkih.

Njene slike so, tako pravijo kritiki, likovno dovršene, v njih se odražata talent in slikarski perfekcionizem. Umetnostna kritičarka Tatjana Pregl Kobe pravi, da je njeno slikanje možno primerjati s tkanjem perzijske preproge. Od leta 2007 do danes je svoja dela razstavila na 16 samostojnih in 3 skupinskih razstavah.

Avtorico in njena dela je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Zlatar, ki je med drugim zapisala v katalogu:

»Želja po ustvarjanju je ena najbolj prvobitnih človeških želja, je iskanje smisla in uresničevanje samega sebe. Primerjali bi jo lahko s hrepenenjem po raju, ki je iskanje stanja sreče in osmišljenega življenja v duhovni rasti. Le ta je usmerjena v notranjo zaznavo, v duhovni vzpon in v dajanje. Deliti sebe z drugimi je umetnikova potreba, zato stvaritve zaživijo šele v interakciji z gledalcem, poslušalcem …Pravzaprav ni nenavadno, da so vsi, ki so doslej analizirali in ocenjevali delo Darje Štefančič bolj kot likovne zakonitosti in načine opazili in izpostavili umetničin nenavadni, nezavedni – sanjski svet. Poimenovali so ga: Vrt za obzidjem (Lojze Adamlje), Nevidni vrt (Darko Slavec), Daljave, Perzijski vrt (Tatjana Pregl Kobe), Nemirna vezenina, Arabeske, Alkimija (dr. Damir Globočnik), Pogled iz stolpa (Dejan Mehmedovič), Odstrti vizir (Karmen Bajec) … Opisovali so svoja videnja ob slikah, ki jih ni bilo mogoče umestiti v umetnostno-zgodovinske kategorije, kljub poskusom primerjave z načinom npr. italijanskega trecenta in zgodnjega quattrocenta po mnenju kritika Janeza Mesesnela, in jim najti v slovenskem prostoru prave primerjave npr. s slikarjem Maksimom Sedejem ml. kot je opazila pesnica in kritičarka Tatjana Pregl Kobe. Smiselno se mi zdi opozoriti, da imajo njene slike enako privlačno in hkrati "nasilno" barvitost žive pulzirajoče snovi, kot so ga imele ognjene slike in ritualna dejanja skupine "V.S.S.D./ Veš slikar svoj dolg?", ki je delovala devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V širšem mednarodnem prostoru so primerjave pravzaprav nepotrebne, čeprav so njeni ustvarjalni vzgibi blizu "zasanjanemu" francoskemu slikarju Henriju Rousseauju (na to opozori Tatjana Pregl Kobe). Vsi umetnostni zgodovinarji in kritiki, ki smo proučevali umetničino delo, pa smo prepričani, da je nadrealistično in fantastično slikarstvo Darje Štefančič povsem samosvoje in zato neprimerljivo.«

Večer je v kulturnem programu dopolnila harfistka Urška Križnik Zupan, harfistka v orkestru Slovenske filharmonije.

Številni obiskovalci otvoritve so si z zanimanjem ogledali razstavljena likovna dela, bili pa so tudi enotnega mnenja, da je bil kulturni večer v sozvočju slikarskih platen in vilinske glasbe, ki jo lahko izvede le harfa, enkratno doživetje in se kot tako le redko doživi v razstavnih prostorih.

Zapisal: BOJAN NOVAK
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA