Podjetje Cipra Slovenija je objavilo končno poročilo Identifikacije stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah. Poročilo je sestavni del projekta »Dobimo se na postaji«, ki ga je v preteklem letu izvajalo Ministrstvo za promet v okviru projekta »Integrirani javni potniški promet«. Poročilo vsebuje rezultate raziskave trajnostne mobilnosti in se sestoji iz analiz skupine tako imenovanih »velikih« občin, med katere sodijo vse mestne občine in tiste nemestne, kjer ima javni promet funkcijo mestnega prometa, kamor se je z uvedbo brezplačnega mestnega avtobusa uvrstila tudi občina Postojna.

 

Slovenija je najbolj motorizirana država v Evropi, saj ima že 517 vozil na 1000 prebivalcev. Postojna je srednje motorizirana z 50-52 motornimi vozili na 100 prebivalcev (za primerjavo naj navedemo, da imajo obalne občine preko 56 motornih vozil na 100 prebivalcev). Zaradi visoke stopnje motorizacije je posledično uporaba javnega potniškega prometa slaba in upada (slika 12.)

 

 

Slaba uporaba potniškega prometa je odvisna tudi od slabe ponudbe potniškega prometa. V Sloveniji tako le 19 občin zagotavlja mestni potniški promet (slika 11) in še od teh 5 občin zagotavlja mestni potniški promet v okviru primestnega (označeno na sliki z rdečo). Občina Postojna je tako ena od le 14 občin, ki zagotavljajo lastni mestni potniški promet.

 

 

 

Strošek izvajanja mestnega prometa v občini Postojna je eden izmed najnižjih v državi, saj znaša le približno 4 evre na prebivalca (slika 27). Občina Postojna pa je tudi le ena od treh občin, v katerih je mestni avtobus brezplačen (slika 28).

 

 

 

Namen poročila je bilo vrednotenje rezultatov aktivnosti občin na področju trajnostne mobilnosti s kazalci prepoznavanja izboljšav v javnem potniškem prometu. Za kazalce so se uporabili:

1.      Raznolikost ponudbe (povezanost z železnico, mestni avtobus, druge vrste prevozov)

2.      Kazalci rasti ponudbe (trend potniških kilometrov, trend prevoženi potniki, dolžina prog)

3.      Cenovna politika (višina sofinanciranja, cena vožnje)

4.      Kakovost voznega parka (starost vozil, emisije, št. nizkopodnih vozil)

5.      Opremljenost postajališč (nadstreški, klopi, vozni redi, zemljevid prog)

6.      Intermodalnost (združenost terminalov različnih prevoznih sredstev, urejenost kolesarnic, urejenost parkirišč vrste park & ride)

7.      Načrtovanje (spremljanje potovalnih navad, organiziranost občine, povezovanje med občinami).

 

Na podlagi teh kazalcev so se ovrednotile posamezne občine, v katerih se izvaja mestni potniški promet. Rezultati za Postojno so zelo dobri, saj se je občina uvrstila med trenutno najbolje prizadevne občine na področju trajne mobilnosti (slika 43).

 

 Celotno poročilo je dostopno na spletnem naslovu http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-slovenija/publikacije-1/identifikacija-stanja-javnega-potniskega-prometa-in-ukrepov-trajnostne-mobilnosti-v-slovenskih-obcinah/111111-porocilo.pdf