 | 13.
feb
2013
Tudi v Osnovni šoli Miroslava Vilharja so svečano obeležili slovenski kulturni praznik. Dveh prireditev v postojnskem kulturnem domu se je udeležilo več kot šeststo učencev rednega in prilagojenega programa, spremljal pa jo je tudi - nihče drug kot doktor Prešeren, ki si je prišel ogledat, kako je v današnjih časih kaj s kulturo. In imel je kaj videti! Zala Stegel in Nuša Žmak sta našega pesnika (odlično ga je imitiral Matic Suša) popeljali skozi bogato bero kulturnega ustvarjanja, ki poteka na šoli.
Najprej so učenci prilagojenega programa izredno duhovito pantomimično prikazali Prešernovo življenje. Zatem je bil na vrsti otroški pevski zbor, ki je ubrano zapel dve pesmi. Naš pesnik je bil zelo vesel, da sta se slovenska beseda in pesem ohranili vse do današnjega časa. Sledili sta kar dve interpretaciji Povodnega moža. Ana Blaško (Prešernova Urška) in Lea Dvorščak (sodobna Urška) sta se na odru skoraj sprli, saj ena drugi nista hoteli priznati lepotne prevlade. Mia Škodič pa je doživeto interpretirala odlomek iz prepesnjene Urške Andreja Rozmana Roze. Pesnika je zanimalo, ali še kdo igra na kakšen inštrument, in vilharjevci so mu takoj pokazali, da tudi tu niso od muh. Učenci izbirnega predmeta ansambelska igra so mu ubrano zaigrali na Orrfova glasbila, Nina Gašić in Tjaša Miklavec sta navdušili z violinskim duom, Lara Gašić pa je dokazala, da mojstrsko obvlada igranje na flavto. In že je bil na vrsti ples. Na vprašanje, ali mladi še plešejo v nedeljo popoldne, sta se Zala in Nuša le prizanesljivo spogledali. Ko sta pesniku povedali, da mladina pleše le ponoči, se je vidno zgrozil, rekoč: »Noč ima svojo moč!« Kot da bi vedel, kaj vse se dogaja z mladino v današnjem času!! Učenci podaljšanega bivanja so mu prisrčno zaplesali nekaj ljudskih plesov, čisto za konec pa mu je gledališka skupina zaigrala igrico Žogica Rokica. Čeprav so bili nekateri igralci prvič na odru, so z igro navdušili kot pravi profesionalci!
Pesnik je bil popolnoma vzhičen. Čestital je vsem nastopajočim in njihovim mentoricam ter jim zaželel tudi v bodoče veliko kulturnega ustvarjanja. Upravičil pa je tudi svoje ime, po katerem so ga poznali številni otroci njegovega časa, in vsem nastopajočim podaril – fige!
| |
