Občina Postojna
20. jun 2014
22. krasoslovna šola

22. krasoslovna šola služi kot forum za izmenjavo idej in izkušenj med različnimi strokovnjaki, ki se z mikroorganizmi ukvarjajo pri svojem vsakdanjem delu. Na srečanju so dali pomemben poudarek potrebi po razumevanju krasa kot celote, vključno z geološkimi, hidrološkimi in ekološkimi procesi na katere vpliva mikrobiota. V prihodnosti bodo prav mikrobiologi tisti, ki bodo s svojimi raziskavami postopoma dodajali pomembne informacije, ki bodo služile celostnemu razumevanju procesov v podzemlju.

Ob odprtju je vse udeležence pozdravil in jim zaželel dobrodošlico na Postojnskem tudi župan Občine Postojna Jernej Verbič, ki je med drugim dejal:

»Lepo je, da vas lahko tudi letos pozdravimo tu pri nas. Ta pokrajina, ki je tako posebna in lepa nam je seveda v velik ponos. Ne glede na to kam gremo, ostane del krasa v nas. Skrivnostnost krasa pa ne pomeni le lepote, temveč tudi vedno nove možnosti za raziskovanja in preučevanja. Tako kot smo ponosi na kras, smo ponosni tudi na znanstveno delovanje tukaj, ki prav tako kot naravne lepote, postavlja naš kraj na zemljevid sveta. Vsem skupaj želim uspešno delo in veliko novih spoznanj.«

Glede na pestro mednarodno udeležbo je župan vse nagovoril tudi v angleščini, kar so znali udeleženci seveda nadvse ceniti.

Podaril je tudi protokolarna darila Občine Postojna, monografijo »Postojna, upravno in gospodarsko središče« ter spominski zlatnik ob 105. obletnici pridobitve mestnih pravic mesta Postojna.

Vse je nagovoril tudi predstojnik inštituta, dr. Tadej Slabe in v kratkem orisal namen krasoslovne šole in letošnje dogajanje.

»Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični Kras« organiziramo že od leta 1993. Šola pokriva različna področja raziskovanja krasa. Osnovni namen srečanja je predstavitev trenutnega razumevanja krasa v okviru izbrane teme, spodbujanje razprave med udeleženci s pomočjo predavanj, predstavitvami posterjev in s temo šole povezanimi ekskurzijami na območju klasičnega krasa v Sloveniji,« je zapisal organizator – Inštitut za raziskavo krasa.


Razvoj molekularne biologije in splošen napredek v naravoslovju je v 90-ih letih 20. stoletja in kasneje botroval, da se je večje število raziskav o mikroorganizmih in njihovih interakcijah začelo navezovati tudi na kraško podzemlje. Znani so primeri, ko se v podzemlju v odsotnosti svetlobe ob ustreznih pogojih vzpostavijo zapleteni ekosistemi, ki jim mikrobi v kemosinteznih reakcijah zagotavljajo energijo in hranila. Mikroorganizmi v jamah so vpleteni tako v litogene kot litolitične procese. Veliko mikrobov je v podzemlje vnesenih po naravni poti, pogosto je njihov vnos posledica človekovih aktivnosti. V jamah, urejenih za turističen obisk, so mikrobni biofilmi, ki nastanejo zaradi antropogenega delovanja, velik problem. Določeni mikroorganizmi v jamah predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali. Indikatorske mikroorganizme se uporablja kot merilo za kakovost voda pri organskih onesnaženjih v podzemlju. V jamah je veliko različnih habitatov, ki jih naseljujejo mikroorganizmi in o katerih vemo še zelo malo in predstavljajo velik biotehnološki in bioremediacijski potencial. Znanje o interakcijah med mikrobi v jamah z višje razvitimi podzemeljskimi organizmi je še v začetni fazi.
Udeleženci Mednarodne krasoslovne šolo »Klasični Kras so uveljavljeni in mlajši raziskovalci krasa, študenti, upravljavci kraških virov in vsi, ki jih zanima kras kot naravni pojav.
Pripravil: MILAN ŠTULC
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA


Tiskaj