Emil Kragelj stotič daroval kri

Emila Kraglja sokrajani poznajo kot Milana. Krvodajalec je od leta 1972, za to plemenito poslanstvo pa ga je navdušil njegov stari oče, prvič pa je kri daroval pri vojakih. Po stotem darovanju nas je zanimalo, če se tega še spomni in povedal nam je sledeče:

»Kot deček sem občudoval diplomo, ki jo je moj dedek prejel za 27 krat darovano kri. Na priznanje je bil zelo ponosen. Takrat sem sklenil, da bom nekoč tudi jaz imel tako priznanje na steni. Po dolgih letih, ko sem že služil domovini, tam daleč v Bileći, sem pomislil na dedkovo priznanje za darovano kri, ter se odločil, da jo tudi sam darujem. Resda predvsem zaradi dveh dni počitka, kakor zaradi česa drugega, a bil je dober občutek, hkrati pa tudi prijeten, saj sem lahko opazoval rdečo tekočino kako polni prozorno vrečico. V tistem letu so potrebovali kar precej krvi, saj so preplavile domovino črne koze.«

Kasneje je s prostovoljstvom nadaljeval. Krvodajalci, predvsem tisti z dolgim stažem, se še spominjajo dolgih vrst in čakanja na začetek odvzema, ki pa so ga ubijali s primerjavo podatkov v evidenčnih kartonih.»Modrovali smo o vsem, predvsem pa nismo pozabili na »štampiljko« v krvodajalski knjižici. V osemdesetih letih so po odvzemu ponudili med ostalim tudi kakšen kozarček. Sčasoma smo bili deležni klobas in toplih napitkov ali sokov, kar se prakticira tudi danes. V Ljubljani imajo pripravljene prigrizke in sendviče. Mislim, da je tudi v drugih krajih podobno. V Postojni je odvzem krvi potekal v starem vrtcu na Gregorčičevem drevoredu, kasneje v gozdarskem šolskem centru, ter kasneje v Zdravstvenem domu v Postojni. Sedaj poteka krvodajalska akcija zopet v GŠC Postojna. Po končanem odvzemu nas pogostijo s kosilom,« svoje spomine deli z nami Emil Kragelj-Milan.

Vesel, da je lahko v četrtek v Izoli svojo kri daroval že stotič, nam pove,da so v SB Izola ta dogodek ovekovečila slavnostno, da je prišel tudi fotograf, in da je bil deležen tudi manjšega darila. Vedno ga na odvzemih v Izoli in Ljubljani spremlja soproga Majda, kar izkoristiva tudi za izlete. »Na dan odvzema v Izoli sem se zopet spomnil na starega očeta in njegovo priznanje, predvsem pa na prijeten občutek, da sem lahko v vseh teh letih nekomu pomagal in daroval delček samega sebe,« skromno a ponosno opiše svoje stoto darovanje krvi Emil Kragelj in zaključi z besedami: »HVALA vsem krvodajalkam in krvodajalcem za vso kri, ki je pritekla iz ponujenih rok. Veliko nas je, še več nas bo, saj se vsi prav dobro zavedamo, kako pomembna je kri, poleg tega pa imamo sami pri sebi dober občutek, da smo nekomu pomagali. Ne zahtevamo plačila, želimo si le besedo hvala, ki nam zapolni manjkajočo tekočino v telesu.«

Pripravil: MILAN ŠTULC

Foto: SB IZOLA