Odkritje doprsnega kipa Josipa Gorupa pl. Slavinjskega

V letošnjem letu se spominjamo 100. obletnice smrti našega rojaka Josipa Gorupa pl. Slavinjskega, velikega slovenskega rodoljuba, mecena, izjemnega dobrotnika, genialnega finančnika in enega najuspešnejših slovenskih gospodarstvenikov, ki ga zgodovinarji uvrščajo med najbogatejše Slovence. Josip Gorup je ostal v zgodovini zapisan kot velik podpornik umetnosti in šolstva, ki je pomembno zaznamoval svoj čas in pustil na Slovenskem neizbrisno sled. Za svojega častnega občana ga je imenovalo kar 53 občin, med njimi tudi Občina Postojna, ter 22 društev.

Te okrogle obletnice se je Občina Postojna v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Slavina in Kulturnim društvom Slavina spomnila z več prireditvami in aktivnostmi. Na samo obletnico smrti, 25. aprila, se je večja delegacija podala na Reko, kjer je Josip Gorup pokopan in ob primernem kulturnem programu položila vence k njegovi grobnici. 24. maja smo v Trstu, kjer je Gorup začel svojo poslovno pot, pripravili slovesnost in tudi prvič predstavili javnosti zamisel postavitve doprsnega kipa. 18. junija je v organizaciji Zavoda Znanje Notranjskega muzeja, potekal spominski večer, kjer je več zgodovinarjev predstavilo življenje in delo Josipa Gorupa.

Danes smo v Slavini novinarjem celostno predstavili dogajanje, ki se bo odvilo v Slavini ob odkritju doprsnega kipa.

z leve: Neža Spinelli, predsednica KD Slavina, Miladi Makuc Semion, avtorica kipa, Jernej Verbič, župan občine Postojna in Janko Boštjančič, predesdnik KS Slavina.

Aktivnosti ob 100. obletnici smrti Josipa Gorupa bodo namreč dosegle vrhunec 15. avgusta ob 19.00 uri, na Veliki šmaren, ko v Slavini praznujejo vaški in farni praznik, z odkritjem doprsnega kipa Josipa Gorupa. Kip je delo akademske kiparke Miladi Makuc Semion, profesorice Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Projekt umestitve kipa in ureditve okolice je pripravil arhitekt Iztok N. Čančula iz projektantskega podjetja Misel d.o.o. iz Postojne. Slovesno odkritje spomenika bo združeno s tradicionalnim Koncertom pod lipo, ki ga že vrsto let na Veliki šmaren prireja Kulturno društvo Slavina. Slavnostni govornik na prireditvi bo državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Aleksander Zorn.

Nekaj misli avtorice ob ustvarjanju portreta Josipa Gorupa.

Pri izdelavi kiparskega portreta je najboljše, če imamo portretiranca pred seboj in ga opazujemo z vseh strani, tako kot kip obdelujemo z vseh strani. Malo težje je portretiranje po fotografijah, saj smo vezani le na nekaj določenih pogledov, pa še te podobe so zaradi perspektive deformirane. Poleg tega pa samo enostavno, mehansko prenašanje oblik v portret ne da dobrih rezultatov, saj želimo s portretom upodobiti zunanjo podobnost portretiranca, hkrati pa prikazati tudi njegov značaj in njegovo delo. Težka naloga.

Dogovori za izdelavo portreta Josipa Gorupa so se začeli že poleti 2010, bolj zares pa sem se začela ukvarjati s portretom pred slabim letom. Za izhodišče sem zbrala razpoložljivo fotografsko gradivo – 5 bolj ali manj dobrih fotografij iz različnih življenjskih obdobij portretiranca. Pri delu sem se oprla tudi na portretne upodobitve iz časa njegovega življenja: doprsni portret v marmorju kiparja Ivana Rendića (1882), bronasti relief Rudolfa Marschalla (1904) in sliko v olju na platnu Paje Jovanovića (1903). Josipa Gorupa sem spoznavala tudi skozi zgodovinske arhivske podatke in skozi njegova dela – pred seboj sem imela sposobnega, inteligentnega gospodarstvenika, rodoljuba, ljubečega moža in očeta, človekoljuba, ljubitelja umetnosti, mecena, dobrotnika in vizionarja – skratka gospoda v pravem pomenu besede, ki pa je obdržal preprosto, skromno držo.

Tako je nastal portret, ki je zlitje vidnih, fizionomskih lastnosti portretiranca in moje predstave o njem – resen in prijazen pogled svetlih oči in nepogrešljivi, ne preveč urejeni brki. Portretiranje osebe, ki je ni več in je nihče od današnjih gledalcev ni poznal, je kar odgovorno početje. Mimoidoči gledalec si bo zapisal v spomin prav to, kiparjevo podobo. Ali je prava?

Kip sem najprej izdelala v glini in nato odlila v mavec. V bron pa so ga ulili v livarni Livartis d.o.o. pod vodstvom Boruta Kamška. Ker kip stoji na prostem, je njegova velikost nekoliko večja od naravne. Pri umeščanju kipa v prostor so nam bile vodilo danosti trga pred šolo v Slavini. Nismo želeli preveč radikalno posegati v prostor, kljub temu pa dati spomeniku spoštljivo okolje in veljavo. Podstavek in okolico kipa je projektiral arhitekt Iztok N. Čančula. 

Nekaj o avtorici doprsnega kipa:

Miladi Makuc Semion, rojena v Solkanu, je kiparstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Zdenku Kalinu, Dragu Tršarju in Slavku Tihcu, pri katerem je leta 1979 tudi diplomirala. Od podiplomskega študija restavratorstva (1981–83) deluje predvsem na področju varovanja kulturne dediščine – zaposlena je bila na Restavratorskem centru ZVKDS in v Narodni galeriji. Zadnjih 10 let je profesorica za restavriranje lesene plastike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Kot kiparka ustvarja občasno, predvsem zasebne portrete. Kip Josipa Gorupa je njen prvi javni spomenik.

Za konec pa še enkrat povabilo:

Odkritje doprsnega kipa Josipa Gorupa pl. Slavinjskega bo v sredo, 15.08.2012 ob 19.00 v Slavini, kjer pričakujemo tudi Vas.

pripravil in uredil: MILAN ŠTULC