Notranjski muzej Postojna končno na svojem

Ali ste vedeli, da imamo ravno v Postojni enega najstarejših muzejev v širši primorski regiji? Zdaj lahko s ponosom pritrdimo, da imamo edinstven muzej, katerega bogate in raznolike vsebine bodo odslej razstavljene v novih prostorih.

Muzejske zbirke bodo odstirale pogled na dragoceno zgodovino in dediščino naših prednikov. Prva razstava v novih prostorih tako nosi pomenljiv naslov »Spomin je doma v muzeju«.

Muzeji so ustanove, kjer se zbirajo, hranijo, proučujejo in predstavljajo predmeti naših prednikov in tudi predmeti današnjega časa. Takšno nalogo ima tudi Notranjski muzej Postojna, ki že 64 let domuje v Postojni in deluje v širšem notranjskem prostoru. Razstava Spomin je doma v muzeju spregovori o zgodovini Notranjskega muzeja in o treh prelomnih obdobjih te ustanove. Ob množici predmetov, ki so jih postavili na ogled, boste spoznali drobce iz življenja na Notranjskem in dela, ki jih opravljajo muzejski delavci.

Notranjski muzej bo odslej lahko opravljal svoje plemenito poslanstvo, ki bo odprto navzven kot še nikoli doslej. Dolgoletno delo muzejskih strokovnjakov bo torej predstavljeno domači in svetovni javnosti na različnih razstavah, razstavi stalne zbirke, gostujočih razstavah, prezentacijah in številnih muzejskih dogodkih ter drugih kulturnih prireditev. Na zgodovinskem oddelku hranijo nekaj tisoč predmetov. Zbirke vključujejo tudi nacionalno pomembno gradivo, med katerim izstopa gradivo, povezano s preteklostjo mesta in občine Postojna. Hranijo tudi več kot tri tisoč starih razglednic in zbirko diplom - tudi tisto, s katero je cesar Franc Jožef Postojno leta 1909 povzdignil v mesto.

Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi priznanja in nazivi Občine Postojna, in sicer:

• naziv Častni občan, ki ga za ustvarjalno delo na področju muzealstva posthumno prejmeta brata Maks in Leo Vilhar,
• naziv Častni meščan, ki ga za ustvarjalno delo na področju gospodarstva prejme Milan Lutman,
• zlati priznanji, ki ju prejmeta Mizarstvo Šemrl iz Planine za dosežke na področju gospodarstva in podporo društvom ter organizacijam v krajevni skupnosti Planina in Stanislav Zirenstein za dosežke na področju športa,
• srebrno priznanje posthumno prejme Renato Vidrih za znanstvene dosežke na področju seizmologije in prirodoslovja,
• priznanje Miroslava Vilharja, ki ga za izjemne dosežke na področju kulture prejme Marinka Kukec Jurič.

Ob odprtju novih prostorov muzeja bo tudi slavnostno odkritje spominske plošče Leu Vilharju, ustanovitelju muzeja. V kulturnem programu bodo nastopili Big Band Šolskega centra Postojna, violinist Zdravko Pleše, tubist Rok Vilhar in pianistka Nives Granić.

Reševanje prostorske stiske muzeja

Notranjski muzej Postojna je od svoje ustanovite dalje deloval v prostorski stiski in brez svojih prostorov. Do leta 1988 je sicer imel  razstavne prostore (nazadnje v stavbi SAZU, od koder pa so morali zbirke izseliti zaradi pojava sive hišne gobe), od leta 1988 dalje pa ne več. Po junijski vojni v letu 1991, ko je jugoslovanska vojska zapustila Postojno, se je zdelo, da s pridobitvijo ustreznih prostorov za muzej ne bo težav. Vendar se je izkazalo ravno obratno. Po večletnih dogovarjanjih z različnimi institucijami je Občina Postojna v letu 2002 z Ministrstvom za notranje zadeve RS sicer sklenila predpogodbo, po kateri naj bi se za potrebe muzeja zagotovili prostori v objektu Policijske uprave Postojna na Gregorčičevem drevoredu, kar pa do postavljenega roka ni bilo realizirano.

Leto 2005 je bilo nedvomno prelomno, saj je vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše  dne 17.11.2005 sprejela  sklep št. 47803-53/2005/7,  s katerim je na Občino Postojna  za potrebe Notranjskega muzeja Postojna prenesla objekt bivše garnizije na Kolodvorski cesti 3 v Postojni.

Velike zasluge za obstoj in delovanje Notranjskega muzeja ima tako njegova ustanoviteljica Občina Postojna, ki je v preteklih letih izvedla celovito prenovo novih muzejskih prostorov in za ta namen pridobila precejšnja sredstva tudi iz drugih virov. Čeprav dolgoletna pogajanja z državnimi institucijami objektu niso prizanesla, je občina v želji po zagotovitvi ustreznih prostorov za muzej postopno pristopila k zahtevni prenovi objekta.

Prva faza prenove je bila izvedena v letu 2006 (streha, fasada in stavbno pohištvo) s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo, druga pa  v letih 2008 in 2009  (celovita prenova notranjosti objekta: inštalacije, tlaki, ogrevanje in ostala  infrastruktura, ...) s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj,  preko javnega razpisa Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V letu 2009 je občina prijavila dokončno prenovo objekta (oprema in zunanja ureditev) na razpis Ministrstva za kulturo RS, vendar žal ni bila uspešna, saj je ministrstvo vlogo zavrnilo.

V želji po čimprejšnjem zaključku projekta se je Občina Postojna v letu 2010  prijavila tudi na Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Vloga je bila prvotno zavrnjena, po pritožbi pa odobrena.

Od leta 2006 je tako Občina Postojna v obnovo prispevala 1.055,199 evrov. Iz državnega proračuna  je v ta namen prejela 208.646 evrov, iz Evropske unije pa še 1.045.874 evrov. Celotna naložba v prenovo objekta na Kolodvorski ulici v Postojni je tako znašala 2.309.720 evrov.