SLOVESNO ODPRTJE PRENOVLJENEGA MAJLONTA

Dolgo načrtovana prenova Majlonta se je začela leta 2010 s pridobitvijo potrebnih sredstev za sofinanciranje projekta in z izdelavo projektne dokumentacije.  Lani maja so se začela obsežna gradbena in ureditvena dela, ki so zahtevala tudi nadpovprečno angažiranje in nemalokrat sprotne rešitve na terenu.  Glavnina jer bila namenjena obnovi komunalne in cestne infrastrukture, urejanje javnih površin cest in ulic, obnovo dotrajanih stopnišč in pešpoti, podpornih in opornih zidov, javne razsvetljave, izgradnjo komunalne in padavinske kanalizacije ter obnovo vodovodnega omrežja.

Tako so uredili 1.5 km cest in ulic z več kot 200 m cestnih ograj iz kovičenih polnih jeklenih profilov, 200 m² kamnitih stopnišč in 400 m² stopnišč in pešpoti iz granitnih kock, opremljenih s stopniščnimi držali, obnovljenih je bilo več kot 250 m² podpornih zidov in celotna javna razsvetljava, izvedena je bila padavinska in komunalna kanalizacija v dolžini preko 1,7 km, prav tako je bila izvedena obnova vodovodnega omrežja v dolžini 1,8 km, vsa potrebna kabelska kanalizacija za komunalne vôde tako, da bo mogoče v naslednjih letih v sodelovanju z upravljavci elektro in telekomunikacijskega omrežja postopoma, brez dodatnih gradbenih posegov na cestni infrastrukturi preiti s prostozračne na podzemno elektro in TK instalacijo. Delo na območju ozkih ulic, stopnišč in pešpoti je bilo nemalokrat zelo oteženo in zahtevno. Urediti je bilo treba dostope do stanovanjskih objektov ob upoštevanju najboljših rešitev pri kasnejši uporabi javne infrastrukture. Da se je ohranilo staro mestno jedro Majlonta v kar se da avtentični podobi, so  v zadovoljstvo prebivalcev Majlonta in tudi obiskovalcev v okviru drenaže padavinske kanalizacije na odsekih cest uporabili mulde iz granitnih kock, vse pešpoti in stopnišča pa so bile izdelane v kamnu,  izbrane so bile tudi ustrezne svetilke na drogovih javne razsvetljave in z okoljem skladne ograje ob cestah. Vsa zemeljska dela so se izvajala pod arheološkim nadzorom. Na območju Kota je tako prišlo do pomembnih arheoloških najdb, starih okoli 3000 let, ki jih hrani Notranjski muzej Postojna. Izkopavanja so se odvijala sočasno z gradbenimi deli in niso bistveno vplivala na določene termine prenovitvenih del.

Vrednost vseh del, vključno s projektno dokumentacijo, strokovnim in arheološkim nadzorom ter ostalimi manjšimi spremljajočimi stroški je znašala 1.347.000 EUR. Projekt » Prenova starega mestnega jedra Majlont« je bil v višini 955.206,34 EUR financiran iz sredstev Evropske unije Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostali del pa iz proračuna Občine Postojna. Poleg tega Občina Postojna že več let skrbi za pospeševanje obnove stavbnega fonda na območju Majlonta, kar se kaže v vse boljšem celovitem  izgledu starega mestnega jedra. Iz vsakoletnega razpisa se financirajo obnove fasad, streh in stavbnega pohištva, kjer se upoštevajo tudi  smernice Zavoda za kulturno dediščino.

Projektno dokumentacijo za urejanje Majlonta je izdelala družba NG projektiranje inženiring Magda Svetina Mercina s.p., strokovni nadzor gradnje je opravljala družba Elita i.b., d.o.o., arheološki nadzor pa družba Avgusta d.o.o. iz Idrije. Gradbeno obrtniška in instalacijska dela na urejanju Majlonta je izvajalo gradbeno podjetje CPK d.d. Koper s podizvajalci in kooperanti. Veliko delo ob urejanju Majlonta je kot podizvajalec opravilo tudi javno podjetje KOVOD Postojna pri izvajanju vodoinstalacijskih del.

Ob slovesnem odprtju se je za potrpežljivost v času obnove vsem Majlontarjem zahvalil župan občine Postojna, Jernej Verbič, v svojem nagovoru pa je izpostavil velik pomen starega mestnega jedra, Majlonta:

»Danes se tudi simbolno zaključuje projekt, ki je časovno sicer trajal dolgo, ne dvomim, da za prenekaterega prebivalca tega najstarejšega dela našega mesta, tudi predolgo. A zavedati se je potrebno, da je bil projekt izjemno obsežen in zahteven, da je terjal veliko priprav, dela in usklajevanja, da smo ves čas morali paziti, ne samó na sámo izvedbo, pač pa tudi na številne zahteve in pogoje, ki veljajo v tem delu mesta. Lepo se je sprehoditi po prenovljenih ulicah, lepo je ponovno odkrivati lepote tega predela, prijetno je prisluhniti domačinom, ki s ponosom pripovedujejo, da živijo prav tu, kjer se je pričelo naše mesto. Tudi sam zelo dobro poznam čar Majlonta, poznam te ozke ulice, ki še vedno dajejo pridih preteklosti, poznam težave, ki jih te iste očarljive ulice predstavljajo vsakokrat, ko pride zima ali ko so na vrsti taka dela, ki so sedaj uspešno za nami. Poznam številne hišne zgodbe in tiste barvite prigode, ki so jih starejši vedno pripovedovali otrokom. Majlont je tako kot vsak kraj z bogato in dolgo preteklostjo, poln prepletanja preteklosti in sedanjosti. Velikokrat bi bilo mogoče lažje živeti kje drugje, kjer bi si človek prostor lahko ukrotil in odmeril sam. Morda bi bilo lažje, a brez dvoma za nobenega Majlontarja ne bi bilo lepše. Tu je poseben svet, tako drugačen od vseh ostalih delov Postojne, stisnjen ob vznožje Soviča, nekoliko dvignjen nad ostale, novejše predele mesta, kot bi želel na nek način obdržati budno oko nad vsemi ostalimi mlajšimi brati. Danes slavnostno odpiramo prenovljene ulice, na ogled vsem postavljamo osveženo podobo starega mestnega jedra. Vsem, ki se boste sprehodili po Majlontu, ne bodo ostala skrita prenovljena stopnišča in tlakovane površine, pač pa bo pogledu ostalo skrito vse tisto, kar se nahaja pod tem, tisto, kar omogoča, da je življenje v mestu udobnejše, čistejše in predvsem kvalitetnejše. Kaj vse se skriva pod sveže prenovljenimi ulicami dobro veste vsi vi, ki ste z odprtimi ulicami in pestrimi gradbenimi deli živeli vse te dolge mesece prenove. Vi ste tisti, ki ste v tem delu ostali tudi takrat, ko so ga prepredali zasilni mostovi, ko je bil pravi podvig oditi na obisk k sosedu na drugo stran ulice in ko je bil avto parkiran daleč proč. Naj se ob tem vsem skupaj zahvalim za vso vašo potrpežljivost in razumevanje. Želeli bi si, da bi bilo mogoče vse to opraviti brez, da bi tako radikalno posegli v prostor in vaša življenja, a je to žal nemogoče in to je bila cena, ki jo je bilo potrebno plačati. Upam, da vam je prenovljena podoba všeč in da nam je uspelo ohraniti tisto nujno potrebno ravnotežje med pomlajeno podobo in občutkom tradicije in dolgega izročila.Prav tako naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so sodelovali pri tem velikem in obsežnem projektu, tako na lokalni kot državni ravni.

Posebna zahvala gre nekdanjemu ministru g. Henriku Gjerkešu, ki je bil v času priprave projekta pri Vladi RS pristojen za lokalno samoupravo in razvoj, ter Zvonetu Černaču, tedanjemu podžupanu in poslancu v Državnem zboru, sedaj pa Ministru za infrastrukturo in prostor. Brez njunega osebnega prizadevanja nam ne bi uspelo. Zahvalil bi se tudi sodelavcem v strokovnih službah Občine Postojna, ki so s sodelovanjem države uspeli pridobiti in zagotoviti potrebna sredstva iz evropskih skladov, ki so uspešno pripravili in koordinirali projekt in ki so budno spremljali tudi samo izvedbo. Verjemite, da danes z vami Majlontarji prav tako slavijo in praznujejo tudi vsi oni.

Majlont je vsekakor s tem postal še atraktivnejši in nedvomno je to del mesta, ki ga lahko s ponosom pokažem prav vsakemu, ki obišče naš kraj – najlepše srednje veliko mesto v Sloveniji za leto 2012.«

Na slovesnem odprtju sta bila prisotna tudi nekdanji minister Henrik Gjerkeš in Zvone Černač, aktualni minister za infrastrukturo in prostor. Slednji tudi v vlogi slavnostnega govornika, ki je dela v Majlontu ocenil takole:

»Majlont ima res poseben čar. Ne samo za tiste, ki živijo v tem predelu.  Majlont ima poseben čar za vse nas, ki smo tako ali drugače povezani s tem prostorom. Številni so v Majlontu črpali navdih za svoja dela. Med njimi so bili slikarji in drugi umetniki, ne nazadnje imamo v Postojni arhitektko, ki je navdih za svoje diplomsko delo črpala prav v Majlontu. V njem imajo svoja domovanja  številni Postojnčani, Majlontarji, in ta domovanja bodo zdaj s prenovljeno infrastrukturo še toliko bolj prijetna . V preteklosti pa so bili tudi poskusi, ko se je želelo  opraviti nasilje nad Majlontom. Nekateri so hvala Bogu ostali na obrobju, nekateri pa pred vrati dvorane Kulturnega doma, ki je bila pred leti nabito polna in kjer so Majlontarji izrekli svoj odločni ne. V Majlontu si ne želimo posegov, ki vanj ne sodijo. In menim, da je to zelo nazoren nauk za druga območja, ki so ohranjena na avtohton način, kjer je pri obnovi treba to avtohtonost  spoštovati.  V tem obdobju je bilo v Majlontu opravljeno veliko delo in moram reči, da glede na obseg teh del obnova ni trajala dolgo časa. Majlont je le zahtevno območje in izvajalci so se pri obnovi nadvse potrudili. Tako kot se trudijo na številnih objektih drugod po Sloveniji. Kjerkoli hodim zdaj kot minister srečujem velike table z napisi »sofinancirano s sredstvi Evropske unije«. Glede na leta, ki so pred nami, glede na sredstva, ki so na voljo in glede na našo zavezo,  da v prihodnjem letu namenimo takim projektom dvakrat več sredstev, kot smo jih namenili letos, torej namesto pol milijarde evrov preko milijarde evrov, sem prepričan, da bo v prihodnjih dveh, treh letih, odprto še marsikatero gradbišče in dokončan še marsikateri projekt. Tak kot je ta, ki ga na nek simbolen način predajamo danes in kot številni projekti na mnogih drugih območjih.  Kajti mantra o tem, da so za Slovenijo pomembni samo veliki projekti je zlagana. Pomemben je vsak najmanjši del, pomembni so številni majhni projekti, ki na tak ali drugačen način pripomorejo k izboljšanju celotne infrastrukture in izboljšanju življenja ljudi v posameznih okoljih. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil predvsem županu Jerneju Verbiču in njegovim sodelavcem, saj menim, da je bila to tista gonilna sila, ki je ta projekt pripeljala do konca; tako prejšnja direktorica kot sedanji direktor in Ivan Žnidaršič, ki je ves čas osebno bedel nad temi deli. Pa vsem tistim, ki so pri teh delih tako ali drugače pomagali in tistim, ki so  ta dela izvajali. Reči moram, da je bilo opravljeno zares veliko delo. Seveda pa nismo še na koncu, še veliko bo treba postoriti, menim pa, da gre Občina po pravi poti, ko skozi podporo prenovi objektov omogoča, da se bo v prihodnjih letih Majlont zbudil v pravem sijaju. Ne nazadnje pa je le treba povedati, da vsega tega čemur smo bili v letošnjem letu priča ne bi bilo, v kolikor ne bi v letu 2010 takratni minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš  uvidel, da je to pomemben in potreben projekt. Ne samo, da je videl iz pisarne v Ljubljani, temveč se je septembra 2010 po Majlontu sprehodil in kasneje pripomogel, da se je prenova tu tudi začela. Za konec naj povem, da je, ne samo pri izpeljavi posameznih projektov, temveč tudi sicer, Občina Postojna na čelu z županom Jernejem Verbičem, izjemno hitra in zelo hitro uresničuje posamezne naloge.«

Povabil je nekdanjega ministra Henrika Gjerkeša k prevzemu priložnostnega darila, hitrost izvajanja nalog Občine Postojna pa je izrazil prav s tem darilom z besedami, da so se malo pred slovesnostjo fotografirali v Majlontu, zdaj pa je fotografija že izdelana in uokvirjena.

Sledil je blagoslov in prerez traku, nato pa sprehod vseh prisotnih po uličicah Majlonta, ki so se v soju svetilk nove razsvetljave v pozno popoldanskem mraku bohotile v  posebnem čaru.

Pripravil in uredil: MILAN ŠTULC