Občina Postojna
18. okt 2006
Minister Drobnič s sodelavci o zaposlovanju in socialnih transferjih

V okviru jesenskega dela javnih razprav o gospodarskih in socialnih reformah je bilo srečanje med Postojnčani ter ministrom za delo, družino in socialne zadeve Janezom Drobničem, vodjo sektorja za socialne reforme in razvoj pri Službi Vlade RS za razvoj Lidijo Apohal Vučkovič ter predstavnikom podjetja GID Frenkom Kovačem namenjeno pogovoru o zaposlovanju in socialnih transferih.

»Slika na slovenskem trgu dela je razmeroma ugodna – število registriranih brezposelnih je konec septembra znašalo 80.224 oseb – vendar so izzivi in pritiski, s katerimi se znotraj globaliziranega trga soočamo, vedno večji. Zato se reforme na trgu dela nujno potrebne, saj moramo zagotoviti bolj prožen trg dela,» je o trenutnem stanju spregovoril minister Drobnič in dodal, da je prav zaposlitev ključnega pomena za zmanjševanje revščine, ki je tudi pomemben razlog za socialno izključenost.
Razloge za brezposelnost minister vidi predvsem v strukturnih neskladjih, ki jih država blaži na različne načine in tudi s pomočjo sredstev iz Evropskega socialnega sklada. V zvezi s tem je predstavil programe, prek katerih Zavod za zaposlovanje brezposelne usposablja za opravljanje deficitarnih poklicev (voznikov, gradbenih delavcev, kovinarjev) in spodbujanje mladih za študij na tistih smereh, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrov. Pri tem je minister za delo, družino in socialne zadeve združil moči z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in skupaj sta obiskala številne srednje šole po vsej Sloveniji. V zvezi z mladimi je Drobnič v grobem predstavil tudi predlog zakona o štipendiranju, ki prinaša dvig vstopnega cenzusa in zvišanje štipendij.
Lidija Apohal Vučkovič je poudarila, da spremembe na področju socialnih transferjev nikakor ne vključujejo zniževanja socialnih pravic, temveč gre za ureditev in poenostavitev razvejanega sistema, ki vključuje več kot 100 pravic, nastalih v različnih obdobjih. Cilj sistema, ki bo mnogo preglednejši od dosedanjega, je zagotoviti, da bo pomoč zagotovo prišla v prave roke in da se ne bo več dogajalo, da tisti, ki ne dela, prejme več denarja od tistega, ki dela. Po novem se bo pri odločanju o socialnih pravicah upoštevalo tudi premoženje. Ker je to občutljivo področje, bo seveda postavljena neka razumna meja med tem, kaj sodi v osnovno premoženje (stanovanje, avtomobil do neke vrednosti) in kaj sodi med luksuzne dobrine. O vseh pravicah naj bi namesto sedanjih številnih organov odločal Center za socialno delo, močno se bo skrčilo tudi število potrebnih vlog in odločb (predvideno je, da bi bila potrebna pravzaprav samo ena vloga in potem podana tudi samo ena odločba), potrebne podatke pa naj bi Center za socialno delo pridobival neposredno in ne prek potencialnih upravičencev do pomoči.
»Gospodarstvo je socialnim in gospodarskim reformam zelo naklonjeno, predvsem v luči razbremenitve gospodarstva in bolj prožnega trga dela,« je povedal predstavnik gospodarstva Frenk Kovač. Prožnost pri zaposlovanju in tudi pri prekinitvah zaposlitev namreč delodajalce spodbuja k večjemu zaposlovanju, kar se je izkazalo tudi pri visokem porastu zaposlenih invalidov.
Podjetje, ki se ukvarja z gozdarstvom in predelavo lesa, zaradi rizičnosti panoge sodi med podjetja, ki morajo v skladu z zakonodajo zaposlovati vsaj šest odstotkov invalidov. »Naše izkušnje z zaposlenimi invalidi so pozitivne, na tem področju pa je dodatni red napravila tudi uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov,« pravi Kovač in predvsem pozdravlja sistem kazni (te so pravzaprav druga oblika izpolnjevanja zakonskih obveznosti) ter nagrad. Uredba namreč določa tudi nagrado za delodajalce, ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto.


Besedilo
Urad Vlade RS za informiranje

Fotografije
Foto Murovec Postojna



Tiskaj