Pevski zbor Lux v Rimu

Na pot smo se odpravili v petek, 4. oktobra 2013, po tem, ko smo se v zgodnjih urah, še vsi zaspani zbrali na avtobusni postaji Postojna. Do Rima nas je namreč čakala še dolga pot. Jutranji del vožnje smo večinoma prespali, dokler nas ni prebudilo sonce, želja po sendvičih in sveži kavi. Oboje smo kmalu dobili, saj smo se ustavili na počivališču ob avtocesti, kjer smo si lahko pretegnili noge. Po tem postanku (in še nekaj drugih) je čas hitreje minil in v popoldanskih urah smo prispeli v Rim. S podzemno železnico smo se odpeljali do mestnega jedra. Na poti se nam je pridružil še bivši postojnski kaplan Alan Tedeško iz Dekanov, ki je bil naš vodič med obiskom. Po njegovi zaslugi smo izvedeli veliko novih informacij o mestnih znamenitostih in mestu samem ter nismo zmedeno tavali naokoli. V centru smo si najprej ogledali najmanjšo državo na svetu, Vatikan, kjer domuje tudi papež, slovensko ambasado in naredili manjši krog po starem delu Rima. Videli smo Angelski most, ki poteka čez reko Tibero in ga vsi dobro poznamo iz knjige in filma Da Vincijeva šifra. V motel River, ki se nahaja v Tivoliju, smo prispeli okoli osme ure zvečer. Ravno pravi čas, da smo še ujeli večerjo. Po večerji smo ostali v motelu, posedali na kavčih in uživali v družbi drug drugega.

 

Naslednje jutro smo polni pričakovanj vstali, pojedli zajtrk in se z avtobusom odpeljali na ogled deževnega Rima. Z dežnikom v roki smo najprej obiskali Svete stopnice, ki naj bi jih sveta Helena prinesla iz Pilatove palače v Jeruzalemu in po katerih se sme le po kolenih. Nato smo si ogledali še Lateransko baziliko svetega Janeza, ki stoji nedaleč stran. Naša pot se je nadaljevala do Koloseja in blizu stoječega Trajanovega slavoloka. Nato smo si ogledali spomenik Vittoria Emanuela II., ki leži na Beneškem trgu (tam so tudi postavili oltar domovini). Zaradi svetovno znanega slovesa, smo si seveda ogledali tudi Panteon. Ko smo bili vsi že lačni, smo si privoščili odmor za kosilo. Večina nas je odšla kar v McDonald‘s, nato pa smo se razgledali še po bližnjih stojnicah. Zopet smo se dobili pri vodnjaku Fontana di Trevi, ki stoji na Trgu republike. Nazadnje smo si ogledali še španski trg in španske stopnice, kamor se zvečer zatekajo zaljubljenci. V motel smo prispeli okoli treh popoldne, se preoblekli in imeli kratke vaje pred odhodom. Ob petih smo se odpeljali v Marcellino, majhen kraj blizu Rima, kjer smo se udeležili tradicionalnega mednarodnega pevskega festivala, ki ga organizira italijanski zbor Corale Polifonica Marcellinese, ki deluje že od leta 1975. Omenjeni festival je tradicionalen, ker poteka neprekinjeno vsako leto že 34 let. V tem času so se na festivalu predstavili že mnogi mednarodno uveljavljeni zbori (med njimi tudi trije slovenski zbori, tudi MePZ Postojna leta 1987), pa tudi zbori iz Avstralije in Združenih držav Amerike. Na letošnji festival so nas povabili, ker smo maja letos, med njihovim gostovanjem v Sloveniji, skupaj nastopili v postojnski cerkvi.

 

Ob pričetku koncerta, ki je potekal v Cerkvi Kristusa Kralja, smo se posedli ob strani in poslušali zbora, ki sta pred nami nastopala: prvi zbor je bil domači Corale Polifonica Marcellinese, drugi pa Schola Cantorum iz Genazzane. Pod vodstvom naše zborovodkinje, Tjaše Zore smo zapeli 9 pesmi. V izredno akustični cerkvi so najlepše zazvenele “a capella” izvedbe (torej brez inštrumentalne spremljave), nekaj pesmi pa smo zapeli tudi ob klavirski spremljavi Katarine Černač in kitarski spremljavi Urbana Misleja. Italijanska publika je bila še posebej navdušena, ko smo jih nagovorili ter jim zgodovino in delovanje našega zbora kratko razložili v italijanskem jeziku.

Na koncu smo vsi trije zbori zapeli skupno pesem v latinščini, po njej so se nam kulturni predstavniki občine Marcellina zahvalili za izjemen večer, zborovodje pa so prejeli posebno pohvalo in darilo. V imenu zbora gostitelja se nam je za prijeten dogodek zahvalil zborovodja dr. Giuseppe Valeriani.

 

Po koncertu je sledilo skupno druženje, na katerem smo tudi sami obema zboroma in občini Marcellina poklonili nekaj daril, ki jih je prispevala Občina Postojna. Vzpostavili smo nove stike z drugimi pevci in se družili ob petju. Slovo od novih prijateljev je bilo ganljivo in prisrčno. Preden smo odšli, smo si obljubili, da se zopet snidemo. Pot proti motelu je bila obarvana s prepevanjem znanih popevk in hitov poletja. V motelu smo izmučeni zlezli v postelje in zaspali.

 

V nedeljo zjutraj po zajtrku smo obiskali park Tivoli, kjer smo si ogledali lepo urejeno posestvo in vodomete. Tam smo tudi posneli “nekaj” čudovitih skupinskih fotografij. Popoldne smo se odpravili proti domu. Na začetku vožnje smo bili še vsi polni energije, vendar smo se s časom umirili. Ko smo končno prispeli nazaj v Postojni, smo bili prijetno utrujeni, pa vendar polni novih svežih vtisov. Menimo, da se je ta izlet vsem članom našega zborčka vtisnil globoko v spomin in ga ne bomo nikoli pozabili. Za ta lep spomin se zahvaljujemo Občini Postojna, Kulturnemu in športnemu društvu Bakla in podjetju Postojnska jama d. d., ki so finančno podprli naše gostovanje v Rimu. Želimo si, da bi se nam taka priložnost še kdaj ponudila. Do tokrat pa bomo še naprej pridno peli, vadili in ustvarjali nove spomine.

Prispevek pripravila: LIZA TREBŠE
Foto: arhiv MLPZ LUX