Dogodki in prireditve v počastitev spomina na Antona Globočnika

  V petek, 2. marca 2012, je minilo natanko 100 let, odkar je preminil Anton Globočnik plemeniti Sorodolski, ki je pokopan v Postojni.

Bil je narodni buditelj, pravnik, politik in pisatelj, častni občan mesta Postojna, pravzaprav človek pred svojim časom. Rodil se je 20. maja 1825 v Železnikih. Kot zgodovinsko pomembna osebnost tako na svoj način povezuje obe občini - Postojno in Železnike ter obe osnovni šoli.

Že v dopoldanskih urah je župan Občine Postojna Jernej Verbič na sprejemu gostil predstavnike občine Železniki. Udeležili so se ga: Janez Ferlan - podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana, Rudi Rejec - predsednik muzejskega društva,  Anton Tavčar - častni član muzejskega društva, Janez Rihtaršič - član muzejskega društva in Marjeta Demšar - pomočnica ravnatelja v OŠ Železniki.

Na postojnskem pokopališču so obiskali družinski grob Antona Globočnika, kjer so položili spominski venec in cvetje.

V popoldanskem času pa so se v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami skupaj udeležili predstavitve priložnostne pisemske ovojnice in poštnega žiga ter filatelistične razstave ob obeležitvi 100. obletnice smrti častnega občana Postojne in predsednika jamske komisije Antona Globočnika. Zbrane je nagovoril Igor Blažina in izpostavil Globočnikovo delo. Ob tem dogodku je izročil priložnostna darila županoma občine Postojna in Železnikov, ravnateljici OŠ Antona Globočnika, predsedniku Filatelistične zveze Slovenije ter predstavnici Notranjskega muzeja Zavoda Znanje Postojna.
Priložnostno ovojnico z žigom, ki jo spremlja filatelistična razstava o Postojni in njeni poštni zgodovini,  sta  pripravila Mitja Jančar in Igor Blažina.

Razstava je na ogled v Jamskem dvorcu vsak dan med 9.00 in 17.00 uro od 3. do vključno 22. marca 2012.

Na OŠ Antona Globočnika Postojna so v petek, 2. marca 2012, ob 100-letnici smrti Antona Globočnika za učence izvedli radijsko uro. Šolarji so s predstavitvijo njegove življenjske in poklicne poti spoznali, zakaj je Anton Globočnik pomemben za mesto Postojna. Tudi učenci 7. c so na ta dan obiskali njegov grob na pokopališču v Postojni. Ob tej priložnosti so na šoli razpisali tudi likovni natečaj z naslovom Globočnik v Postojnski jami in k sodelovanju povabili osnovne šole Notranjsko-kraške regije ter OŠ Železniki. Najboljše likovne stvaritve bo ocenila komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Muzejskega društva Železniki, Občine Postojna in družbe Postojnska jama.

Anton Globočnik pl. Sorodolski se je na Kranjskem in v avstro-ogrskem cesarstvu uveljavil, še preden je prispel v Postojno. Bil je pomemben član društva Slovenija, ki je pripravilo program Zedinjena Slovenija. S programom, ki je nastal leta 1848, so zahtevali, naj se slovenske dežele združijo v eno kraljestvo s svojim deželnim zborom pod imenom Slovenija, naj se slovenski jezik enakopravno obravnava kot nemški, naj narod sam odloča o uvedbi slovenščine v šole in urade. Pred tem je Globočnik skupaj s Petrom Kozlarjem na podlagi kranjskega deželnega grba določil barve, ki so postale barve slovenske zastave. Najbolj plodno pa je njegovo delovaje v Postojni, kjer je začel z urejanjem Postojnske jame in njene okolice.

Čeprav se v Postojni ponašamo z ulico in šolo, ki nosita njegovo ime, si priznajmo, da o tem Antonu na splošno ne vemo veliko.

Od leta 1863 do 1885 je namreč Globočnik služboval kot postojnski okrajni glavar. Postal je tudi predsednik Jamske komisije, katere naloge so bile urejanje jame in spodbujanje turizma. Globočnik je v relativno kratkem času za Postojno naredil veliko. Na binkoštni ponedeljek leta 1864 je jamo prvič razsvetlil s petrolejkami. Na njegovo pobudo so v jami uredili pešpoti in vhod zaprli s kovinskimi vrati. Veliko je delal tudi na promociji podzemne lepotice. Ne le, da je naročil, da se reklamni letaki izobesijo po vseh večjih avstrijskih kolodvorih, jamo je predstavljal na mednarodnih industrijskih razstavah. Poskrbel je tudi za to, da so si lahko obiskovalci kupili spominek na Postojnsko jamo. Čeprav bi se marsikdo ustavil že pri teh dosežkih, se je Globočnik gnal naprej. Od vhoda do vznožja Kalvarije je leta 1872 dal speljati jamsko železnico. Pred jamo so nato uredili še park in cesto z drevoredom. Tik pred zaključkom službovanja v Postojni pa je svojemu delu dodal še piko na i. Leta 1884 je namreč Postojna dobila elektriko. Po zapisih dr. Franceta Habeta je Postojna dobila prvo električno napeljavo na Kranjskem in prva na svetu v podzemlju. Ustanovil je Turistično olepševalno društvo Postojna s prvim statutom v slovenščini.

Globočnik si je vzel čas tudi za razvijanje šolstva in narodno prebujanje. Po njegovem prizadevanju je bilo v postojnskem okrajnem glavarstvu ustanovljenih več šol. Zasluge za Globočnikov prispevek k razvoju Postojne so ob koncu njegovega službovanja v Postojni prepoznali občinski veljaki in Antona, o katerem sedaj vemo nekaj več, izvolili za častnega občana Postojne.
Večjo prireditev na OŠ Antona Globočnika Postojna načrtujejo 17. maja 2012, nekaj dni pred Globočnikovim rojstnim dnevom. V sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna bodo pripravili priložnostno razstavo o življenju in delu Globočnika, na šoli bo potekala likovna razstava in aktivnosti, na katerih bodo učenci podrobneje spoznavali pomen Globočnika za Postojno in Slovenijo. V popoldanskem času bo sledila še kulturna prireditev v športni dvorani šole.

»Še vedno ocenjujemo, da je Globočnik premalo prepoznaven v Postojni, čeprav je bil zgodovinsko pomembna oseba. V naše aktivnosti se bodo vključevali tudi predstavniki Muzejskega društva Železniki, ki bodo v letu 2012 praznovali Globočnikovo leto, saj iz krajev okoli reke Sorice izhaja veliko pomembnih Slovencev. Tudi plemiški naziv Globočnika plemeniti Sorodolski govori o njegovem rojstnem kraju, saj si je ob podelitvi plemiškega naziva Anton Globočnik sam izbral ta naziv,« je povedala ravnateljica OŠ Antona Globočnika Sabina Ileršič Kovšca.

Pripravili: D.Č. in P.Š.