OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Ob prazniku Občine Postojna, 23. aprilu,  je delegacija Občine Postojna za polaganje vencev, ki jo je vodil župan Jernej Verbič, v spomin žrtvam in domoljubom NOB-ja, tudi letos  že dopoldan položila vence v Trstu na pokopališču Sv. Ane, na ulici Ghega in Rižarni.

Zelo lepo so bili sprejeti s strani nekaterih lokalnih organizacij, med drugimi jih je sprejel tudi ravnatelj Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu, Massimo Parovel. Dogodek je s koncertom nadgradil godalni kvartet konservatorija, zapel je Pevski zbor Društva upokojencev Postojna.

Župan občine Postojna je na pokopališču Sv. Ane poudaril: »To je mesto spokoja in spoštovanja, kjer ni prostora za nič drugega, kot zgolj za globok poklon in popolno očiščenje. Sem smo prišli z željo v srcu, da se take grozote ne bi nikoli več ponovile.«

Ob vrnitvi v Postojno je delegacija vence položila tudi k spomeniku na Trgu padlih borcev in na pokopališču v Postojni.

Zvečer je bila v Kulturnem domu Postojna osrednja prireditev ob prazniku občine Postojna. Udeležence je vanj pospremila Postojnska godba 1808.

S slovensko himno je polno dvorano uvodoma v prireditev pospremila Vokalna skupina Salvna, pod vodstvom Jelke Bajec.

Župan občine Postojna Jernej Verbič, se je ob uvodnih pozdravih, ko je posebej pozdravil  častnega občana dr. Alojza Turka, častnega meščana ing. Rafaela Barago in častno meščanko dr. Mito Sič Stegel, v globokem govoru posvetil preteklosti, sedanjosti in prihodnosti:

»Izrekam vam iskreno dobrodošlico na nocojšnji slavnostni prireditvi, ki je posvečena praznovanju našega občinskega praznika ter počastitvi znane in uspešne partizanske akcije požiga bencina v Postojnski jami. Dan, ki je zapisan v spominu naših krajev, je vsako leto priložnost,  da se ob spominu in počastitvi ozremo tudi v to, kar nas oblikuje in zaznamuje v sedanjosti. Preteklost je tista, ki nas uči in je tista, ki je skozi svoje nauke, izkušnje in dogodke del nas prav tako, kot smo del nas mi sami v sedanjosti. Nemogoče je človeka ločiti od njegove preteklosti,kakor tudi je nemogoče preteklost ločiti od skupnosti. Smo to kar smo danes, a smo tudi to, kar so bili pred nami naši predniki. Kolektivni spomin nam je dan, omogoča nam povezavo s predhodniki, dovoli nam gledati nazaj, se učiti, dovoli nam vse to, kar je tako lepo opisano v znanem stavku, da gledamo lahko daleč zato, ker stojimo na ramenih naših prednikov. Nihče ni le sam svoj, vsi mi v sebi nosimo delček tistih, ki so bili pred nami, tako kot od staršev vedno dobimo del njihovih lastnosti - vse tisto, kar podedujemo in kar z nami prehaja v naslednje generacije ter tako zagotavlja, da družina ostaja prepoznavna, povezana in nekaj posebnega. Nič bistveno drugače ni v skupnosti, kajti pravila časa so vedno ista, prav tako kot je vedno ista naša dolžnost in odgovornost, da pretekla spoznanja prenašamo naprej in da v spominu ohranjamo vse tisto, kar so nam generacije zapustile v trajen dar. Današnji dan je zato spomin, je hvaležnost in je spoštovanje. To je naša dolžnost, to je naša zahvala, to je znak našega spoštovanja in obenem našega zavedanja, kako pomemben del nas samih, je naša preteklost.

In kakšna je naša sedanjost? Ocena tega je na nek način vedno tvegana in praviloma vedno vsaj delno deležna kritik in nasprotujočih si mnenj. Naša družba ni pri tem nič izjemnega. Ko skušamo oceniti nekaj kar nas obdaja, kar tvori naš vsakdan in aktivno oblikuje naša življenja, je naša ocena odvisna od toliko dejavnikov, da so različna mnenja pravilo in pravzaprav nujnost. Ker smo si različni, so različna tudi naša pričakovanja in prav v tem se razlikujejo tudi ocene in sodbe. Pa vendar so nekatere stvari jasna dejstva in nekateri dosežki neizpodbitne gotovosti. V letu dni smo tako izvedli dva res velika projekta, ki sta v skupni vrednosti dosegla višino skoraj 6 mio €, to je obnova starega mestnega jedra Postojne – Majlonta in izgradnja nove osnovne šole in vrtca v Prestranku. Šola v Prestranku je bila nujnost in z zavzetim ter predanim delom vseh, ki so pri tem sodelovali, nam je uspelo uresničiti zastavljeni cilj in tako lahko danes s ponosom govorimo o novi šoli in vrtcu, o pridobitvi, ki ima večplasten pomen. Šola nikoli ni le stavba. Je pravzaprav središče okoli katerega se na tak ali drugačen način vrti življenje vsakega otroka, s tem pa tudi vseh tistih, ki so z njimi povezani. Ni nepomembno, kakšno je to središče, kajti tudi v tem se zrcali naš odnos do otrok in mladih, pa tudi naš odnos do učenja, zorenja, raziskovanja in znanja.

Tudi, ko smo se lotili obnove Majlonta, smo imeli v mislih več, kot le stavbe in ulice tega dela našega mesta. Z obnovo smo urejali tisti del mesta, ki pomeni njegov začetek. V tem je ta del poseben in kljub vsem svojim omejitvam in težavam, ostaja prepoznaven del našega mesta, na nek način zrcalo naše preteklosti in vsekakor del s posebnim vzdušjem in prav sebi lastno dušo. To sta največji pridobitvi zadnjih dvanajstih mesecev, poleg tega pa smo v tem času tudi delno uredili komunalno infrastrukturo na Ulico 25. maja v Prestranku in Globočnikovo ulico v Postojni. Začeli smo z urejanjem javne infrastrukture v Gorenju in Predjami, pločnika in javne razsvetljave na Kolodvorski ulici v Postojni, kmalu pa bo dokončana tudi širitev pokopališča na Velikem Ubeljskem. Čeprav so to veliko manjši projekti, so kljub temu dosegali vložke nekaj sto tisoč evrov. Poleg tega smo z ministrstvom za infrastrukturo in prostor podpisali protokol za gradnjo obvoznice mimo naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek ter s podpisom pogodbe z Ministrstvom za obrambo v last pridobili več objektov in stanovanj. S podpisom pogodbe za izvedbo rekonstrukcije in nadgradnje centralne čistilne naprave Postojna se je začel izvajati ta del projekta Čista Ljubljanica. V okviru tega prav v teh dneh potekajo zadnji dogovori za pridobitev sredstev za obnovo vodovoda Planina - Postojna - Pivka.

Potrebno je posebej poudariti, da je pri izvajanju projektov večino sredstev pridobljenih na razpisih Evropske unije in so nepovratna, za kar gre velika zasluga strokovnim službam Občine Postojna. Velikokrat slišimo, koliko sredstev Evropska unija namenja razvojnim projektom v svojih članicah, veliko manj pa izvemo o tem, kako zapleteni, zahtevni in kompleksni so v resnici postopki, ki do pridobitve sredstev tudi v resnici pripeljejo. Zahvala in pohvala strokovnim službam Občine je zato na tem mestu še kako potrebna in pravzaprav nujna.
Vsa naša prizadevanja niso ostala neopažena in tako se lahko pohvalimo, da smo v tem času postali ponosni prejemniki priznanja, ki ga je mesto Postojna prejelo kot najbolj urejeno in gostoljubno  srednje veliko mesto v Sloveniji. Prva pred kratkim pa smo dobili še eno potrditev s podelitvijo prestižnega priznanja Zlati kamen, ki ga je kot najprodornejša občina v Sloveniji prejela Občina Postojna.

Vse to govori o stanju naše občine, govori o tem, kje se nahajamo in predvsem se lahko na podlagi tega samozavestno ozremo proti prihodnosti. Razvoj, ki ga beležimo je posledica preteklih odločitev in današnjega dela, obenem pa ne pozabimo, da je tudi podlaga za cilje prihodnosti. V obdobju, ko nas zaznamuje kriza smo in še vedno dokazujemo, da se zaradi tega ni potrebno ustaviti. Ni potrebno čakati in s strahom gledati, kdaj bodo stvari boljše. Prav tako kot prej, ali pa še bolj kot prej, si je sedaj potrebno želeti več, še bolj moramo biti pripravljeni sodelovati, sklepati zavezništva, predvsem pa moramo biti pripravljeni delati in si prizadevati zato, da bo jutrišnji dan še uspešnejši. Z vsem tem se nam prihodnosti res ni treba bati.

Naj izkoristim to priložnost tudi za iskrene čestitke vsem nocojšnji nagrajencem. Z vašim delom in prizadevnostjo ste si zaslužili to priznanje, ki vam ga danes v hvaležnosti izročamo. To je naša zahvala vašemu delu ter izraz našega spoštovanja. Vsem, ki smo danes tukaj zbrani ter vsem občankam in občanom naše občine iskreno voščim ob tem našem skupnem prazniku. Naj bo današnji dan slavnosten in svečan, poln veselja in ponosa.«

V Kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Miroslava Vilharja, z baletom Žana Vidmar, skupina za Orffov instrumentarij pod vodstvom Alenke Polh in recitatorka Sabina Oražem. Kulturni program so tvorili še Dekliški pevski zbor Mavrica, pod vodstvom Jelke Bajec in recitator Igor Rojc. Program je odlično povezovala Polona Škodič.

Priznanje 23. April in dve srebrni priznanji so podelili župan občine Postojna Jernej Verbič, podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino in podžupan Boštjan Stegel in predsednik Komisije za priznanja in nazive Občine Postojna Mirko Jenček.

Prejemnik priznanja »23. APRIL«:  ANTON TISELJ

Gospod  Anton Tiselj  se je kot mlad strokovnjak s področja lesarstva spomladi leta 1963 zaposlil v podjetju JAVOR PIVKA. Njegovo delovno področje je bila izgradnja tovarne opažnih plošč v Belskem pri Postojni, katero jim je uspelo postaviti v letu dni. Leta 1964 je namreč ta tovarna že pričela izdelovati opažne plošče, katere so takoj namenili za izvoz, kajti tedaj je bilo v tujini zanje veliko povpraševanje. Leta 1979 so tovarno v Belskem posodobili, kar je bila poleg kolektiva  velika zasluga tudi g. Antona Tislja. Tovarno so posodobili  brez zunanje tehnološke pomoči javorški strokovnjaki. V času službovanja v Belskem je imel g. Tiselj  vedno posluh za potrebe zaposlenih v tovarni, pa tudi vaščanov in krajevne skupnosti. Mnogi bivši sodelavci vedo povedati, da brez njegove osebne podpore ne bi bil zgrajen gasilski dom v Studenem. Vedno je imel  veliko mero razumevanje do sodelavcev in  njihovih delovnih in osebnih  težav, zato se ga le-ti  s hvaležnostjo spominjajo. Leta 1980 je g. Tiselj službeno pot nadaljeval v Pivki na sedežu podjetja Javor, kjer je zasedal mesto direktorja nabave za celotno podjetje. V letu 1981 je sodeloval v ekipi, ki je postavila temelje novi tovarni pohištva v Postojni. Kot pomočnik direktorja tedanjega TOZD-a Blagovni promet Pivka se je v podjetju tudi upokojil. Brez dvoma je malo ljudi, ki so v življenju naredili veliko dobrega, pa so ob tem ostali skromni in se s  svojim delom ne hvalijo. To je odlika g. Antona Tislja. Odkar je na Postojnskem in to je že petdeset let, vedno  s seboj nosi vedrino, topel nasmeh in dobro besedo za vsakogar. Svoj vedri duh tudi v pokoju širi na športnem področju, kjer se aktivno udejstvuje pri balinanju in bowlingu, kjer dosega zavidljive rezultate.

Prejemnik priznanja »23. APRIL«:  KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA POSTOJNA

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna šteje že 108 let svojega delovanja, saj je bila ustanovljena leta 1905 kot Ljudska knjižnica Postojna. Njeno dolgo življenjsko pot so oblikovali različni ljudje v različnih časih, vedno pa je bila njena rdeča nit prilaganje potrebam uporabnikov in  času delovanja. Danes knjižnica s svojimi enotami v Postojni, Pivki, Prestranku in potujočo knjižnico predstavlja množičen kulturno informacijski dejavnik o čemer priča tudi podatek, da si je na primer v letu 2012, 127.642 članov izposodilo kar 361.542 enot gradiva, prireditve pa je obiskalo kar 10.841 obiskovalcev. Z delno udeležbo prebivalstva z območja sosednjih občin pa knjižnica začenja preraščati izključno lokalni pomen. Zaradi zadanih ji nalog in zaradi odpiranja mednarodnim tokovom predstavlja njena dejavnost nacionalno prioriteto, dejavnost strateškega pomena in hkrati kanal za zagotavljanje nekaterih temeljnih pravic, kot sta pravica do obveščenosti in pravica do izobraževanja. Bralna kultura in funkcionalna pismenost kot usposabljanje za znanje in kot usposobljenost za aktivno delovanje v družbenih procesih sta vgrajena v temelje izobrazbe, komunikacije in socializacijskih procesov. To velja posebej v času informacijske družbe in vseživljenskega učenja, za katerega knjižnica pomeni tudi cenovno dostopno infrastrukturo. Knjižnica tako predstavlja široko odprta vrata vsem željnim znanja, informacij, pismenosti, izobraževanja in kulture ter na osnovi predhodnega dela in znanja uspešno nadaljuje svoje poslanstvo, pri čemer oblikuje, spodbuja in širi bralne navade, podpira individualno in formalno izobraževanje na vseh stopnjah, goji zavest o kulturni dediščini, umetnosti in znanosti, občanom zagotavlja dostop do lokalnih, slovenskih in svetovnih informacij, nudi čitalniške prostore, nudi možnost uporabe osebnih računalnikov z brezplačnim dostopom do interneta, ponuja gradivo za sprostitev, fantazijo in koristno porabo prostega časa ter seveda nenehno skrbi za vzdrževanje in povečevanje knjižničnega fonda. Razveseljivo je dejstvo, da je knjižnica v zadnjih letih naredila tudi velik preskok glede števila aktivnega članstva, ki se je povečalo od leta 2000 do danes od 24% na povprečno 34%. Velik napredek je čutiti tudi na področju domoznanstva, kjer ta oddelek hrani vedno več domoznanskega gradiva, katerega del je tudi digitalizirano in predstavljeno na spletnih strani knjižnice. Pred leti se je knjižnica ukvarjala s problemom slabe udeležbe na prireditvah – predvsem za odrasle. V knjižnici se je vodstvo začelo zavedati, da mora v tej smeri nekaj korenito spremeniti in je glavni razlog pripisovalo ne ravno posrečenemu izboru različnih izvajalcev in vsebin. Zato so se začeli truditi, da bi privabili zanimive in znane obraze in po uspešnih številkah prisotnosti obiskovalcev v teh zadnjih letih,  jim je to tudi uspelo. Poleg tega imajo v knjižnici zelo uspešno lutkovno sekcijo, ki v lastni režiji izvaja lutkovne predstave v samih enotah kot izven njih. V zadnjih letih je knjižnica računalniško posodobila vse enote  tako, da imajo uporabniki možnost uporabe interneta in e-pošte, še posebej pa so ponosni na to, da imajo njihovi uporabniki možnost brskanja tudi po plačljivih bazah kot so: Oxford Reference Online, Oxford MusicOnline, Oxford ArtOnline, EBSCO host, GVIN.com, IUS-INFO in Encyclopediabritanica. Vrsto let se je knjižnica soočala s prostorskimi problemi, sploh v enotah Postojna in Pivka. Sedanja direktorica je videla veliko potrebi po širitvi in ji je tudi uspelo pridobiti prostore najprej v enoti Pivka, največji uspeh pa je bila celovita adaptacija in rekonstrukcija prostorov v enoti Postojna. V sodelovanju z  občinsko ekipo se je projekt obnove premaknil z mrtve točke in leta 2009 so knjižničarji in občani dočakali prenove knjižnice , ki ima sedaj na voljo primerne in na novo opremljene prostore. Ena od velikih pridobitev je tudi dvigalo, ki povezuje vse prostore – od kleti do mansarde – in tako omogoča dostop tudi gibalno oviranim ljudem. Prav novi prostori in oprema so zaposlenim v pomoč, da je njihovo delovanje boljše, uporabniki pa zelo zadovoljni, kar pričajo tudi ankete, ki jih izvajajo vsako leto. V obdobju, v katerem smo in ki prihaja, bomo tako kot na drugih področjih, priče hitremu razvoju informacijske tehnologije in spreminjanju potreb okolja ter razmahu dejavnosti. Knjižnica je zato usmerjena k vse večji informatizaciji ter izobraževanju kadra in uporabnikov. Zaposleni se zavedajo, da  morajo predstavljati ustanovo, ki bo posebna in izvirna. Zato se že pospešeno pripravljajo na uvedbo e-knjige v fizični obliki, večji poudarek pa vodstvo knjižnice vidi v e-knjigi na daljavo. Lastnikom bralnih naprav bo knjižnica omogočila oddaljen dostop do knjižnične baze e-knjig, tako da jim  v tem primeru  ne bo treba obiskati knjižnice. Torej bo mogoča udobna izposoja  z enim klikom iz domačega naslonjača, predvsem pa širok nabor naslovov v slovenščini. V knjižnici dajejo velik poudarek tudi na urejenosti knjižnice, ki se nanaša na notranjo organiziranost in vodenje dela v njej, omogočena je samoiniciativnost zaposlenih in ustvarjajo se pogoji za  dobre medosebne odnose.

Prejemnik »SREBRNEGA PRIZNANJA«: DRAGO KOLENC

Drago Kolenc živi v Postojni od leta 1964 in je že nekaj let v pokoju. Je prvi občan, ki je po daljšem času začel pisati o naših krajih. Najprej kot dopisnik časnikov »Delo« in »Primorske novice«, nato pa tudi kot avtor knjižnih del. Leta 2002 je tako izšla njegova knjiga »KRAJI, KJER JE PREPIH DOMA«, ki predstavlja prvi prikaz Postojnskega po več kot 110 letih. Že štiri leta kasneje se je predstavil z novim delom »DOBER DAN, KRPANOVA DEŽELA«, ki pomeni prvi opis velikega dela Notranjske po Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske«. Prevedena v angleščino, je knjiga zbudila pozornost celo po svetu. Še vedno je ustvarjalen in je reden sodelavec revij »KRAS« in »VIPAVSKI GLAS«. Med pripravo člankov o Erazmu Predjamskem je v Dunajski narodni knjižnici našel doslej še nepoznan Erazmov portret. Še en dokaz, da vitez iz Predjame torej ni bil le nek pravljični junak, ampak resnična zgodovinska osebnost. Drago Kolenc je bil v času svojega aktivnega delovanja osem let član postojnskega izvršnega sveta, zadolžen za družbene dejavnosti. V času njegovega mandata so v Pivški kotlini  zrasli štirje otroški vrtci, ustanovila pa se je tudi šola za otroke s posebnimi potrebami. Ko je bil vodilni v Zdravstvenem centru Postojna, je vložil veliko naporov za gradnjo sedanje postojnske bolnišnice. Kot psiholog na Zavodu za zaposlovanje je s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja v osnovnih šolah in gimnazijah, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Ob gradnji Srednješolskega centra v Postojni, je izdelal študijo o regionalnih kadrovskih potrebah, ki je zbudila pozornost takratne  Republiške gospodarske zbornice. S svojo strokovno ekipo je utemeljil tudi sistem državnega štipendiranja, ki s prilagoditvami deluje še danes. Ideja, naj bi bile štipendije za deficitarne poklice višje od drugih, ki jo je začel v zadnjem času propagirati bivši minister Andrej Vizjak, je bila uveljavljena že davnega lata 1970.

Prejemnik »SREBRNEGA PRIZNANJA«: DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR MAVRICA

Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne kvalitetno ustvarja že 21 let. V sestavu prepevajo dekleta iz postojnske, pivške in ilirskobistriške občine. Zbor je nosilec dveh plaket s primorskih tekmovanj, 3 leta zapored pa so bila dekleta izbrane na zaključni koncert najboljših mladinskih zborov Primorske. Zbor je začel s svojim delovanjem leta 1992, ko so se pod vodstvom Ane Fajdiga Biancuzzi zbrala postojnska dekleta in pričela z ubranim petjem. Zadnjih 15 let pa zbor uspešno deluje pod vodstvom Jelke Bajec.  V 21 letih so zapele na 300 nastopih, po večjih in manjših krajih po Sloveniji, svojo kvalitetno poustvarjanje pa so kot ambasadorke postojnske občine in Slovenije predstavile tudi v tujini. Petkrat so gostovale v Italiji: leta 2010 na prestižnem mednarodnem srečanju mladinskih pevskih zborov v Trstu, pele so tudi na Hrvaškem: v Zagrebu in na Krku. V oktobru 2012 so na povabilo slovenskega združenja gostovale v Makedoniji. Koncertno turnejo so sestavljali 3 koncerti: v Skopju, na Ohridu in v Bitoli. Zbor je s kvalitetnim izvajanjem slovenskih ljudskih in umetnih pesmi požel veliko zanimanje. Posnetek koncerta in intervju z Jelko Bajec je bil objavljen tudi na makedonski televiziji. Ocenjevalci so na zadnji reviji zbor uvrstili na najvišji, državni nivo ustvarjanja, kar daje priznanje predvsem zborovodji, ki skrbi, da poleg visokih standardov izvajanja glasbe, delo temelji na osnovah pravilne vokalne tehnike. Zbor ima še eno kvaliteto: posveča se izobraževanju in glasbenemu razvoju ter temelji na delu z mladimi. Ustvarja pozitivno vzdušje in deluje povezovalno. V 21 letih delovanja so sodelovale s preko 50 zbori in vokalnimi skupinami ter glasbeniki. Dekliški pevski zbor Mavrica pa je močno vpet v kulturno ustvarjanje v domači občini: vsako leto priredi več koncertov, sodelujejo na občinskih revijah, obiščejo domove starejših in materinske domove v okolici.  Tradicionalno prirejajo decembrsko Koledovanje - s koncerti koledniških in božičnih pesmi in koledovanjem od vasi do vasi, od hiše do hiše, obujajo staro slovensko tradicijo ter skrbijo, da stare šege ne bi padle v pozabo. Na slavnostnem koncertu aprila 2012 - ob 20. obletnici delovanja - so dekleta domačemu občinstvu še enkrat pokazala, da mladostna zagnanost in trdo delo vodita v vrhunske uspehe.

Naziva Častni občan in Častni meščan, zlati priznanji in še dve srebrni ter priznanje Miroslava Vilharja, bodo podeljeni na prireditvi na slavnostni akademiji ob dnevu mesta Postojna, ki bo 8. 5. 2013, ob 20.00,  v Kulturnem domu Postojna.

Pripravil in uredil: MILAN ŠTULC
foto: FOTO ATELJE POSTOJNA