23. april, praznik občine Postojna

Osrednja prireditev ob občinskem prazniku je bila prav na dan občinskega praznika, 23. aprila ob 19.uri v Kulturnem domu. Slavnostni govornik je bil župan Občine Postojna, g. Jernej Verbič, ki si za to priložnost prvič nadel tudi novo župansko verigo. Županska veriga simbolizira županovo odgovornost svojim občankam in občanom ter višjim državno pravnim forumom, župansko čast in zaupanje  občanov v vodstvo občine in v župana, ki jo zastopa in predstavlja. Njegova dolžnost je, da odet v župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno tam, kjer je župan dolžan predstavljati svojo lokalno skupnost in zastaviti svoja stališča občine.   

V govoru je poudaril pomen praznika in praznovanja, zavedanja in spoštovanja svojih korenin ter pripadnosti skupnosti, ki jo občina predstavlja: »Bodimo ponosni, da prebivamo v teh krajih, praznujmo današnji dan in zavedajmo se, da smo del te skupnosti, njene zgodovine in izročila ter da smo s svojim doprinosom tudi sestavni del njene prihodnosti.«

Pozornost je namenil tudi orisu današnje podobe občine, ki se razvija in je na poti, da postane eno od devetih gospodarskih središč Slovenije: »Na pragu 21. stoletja stopamo novim izzivom naproti in postavljamo smernice razvoja naše občine v prihodnjih letih in desetletjih. Soočamo se s potrebami sodobnega časa in skušamo v svetu vse večjega povezovanja in globalizacije slediti zahtevam, ki jih današnji čas prinaša, istočasno pa se zavedamo, da moramo ohranjati posebnosti in prednosti naših krajev, ki so nam jih že davno zapisali bodisi narava, bodisi naši predniki. Le uravnotežen razvoj je ključ do uspeha.«

Podelitev občinskih priznanj »23. april« in plaket je zaznamovala osrednji del prireditve. Priznanja sta podelila župan Občine Postojna, g. Jernej Verbič in predsednik Odbora za podelitev občinskih priznanj občine Postojna "23. april", g. Edvard Progar st., priznanja pa so prejeli:
1. DRUŠTVO TVOJ TELEFON; ZA DOLGOLETNO USPEŠNO PROSTOVOLJNO DELO NA HUMANITARNEM PODROČJU  V OBČINI POSTOJNA IN V REPUBLIKI SLOVENIJI
2. GLEDALIŠKA SKUPINA »ŠČUKA« Planina; ZA DOLGOLETNO USPEŠNO LJUBITELJSKO DELO  NA KULTURNEM PODROČJU  V KRAJEVNI SKUPNOSTI PLANINA, V OBČINI POSTOJNA IN V ŠIRŠEM OKOLJU
3. GA. IRENA VATOVEC PROGAR ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO NA PODROČJU ZDRAVSTVA V OBČINI POSTOJNA IN V REPUBLIKI SLOVENIJI

Plakete je župan podelil:
1. BENJAMINU ŽNIDARŠIČU; KOT PRIZNANJE ZA VSESTRANSKO DEJAVNOST NA KULTURNEM IN HUMANITARNEM PODROČJU
2. INŠTITUTU ZA RAZISKOVANJA KRASA Znanstveno raziskovalnega centra – Slovenske Akademije Znanosti in umetnosti, Postojna; KOT PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO SODELOVANJE Z OBČINO POSTOJNA
3. g. NAGODE MARJANU; KOT PRIZNANJE ZA USTVARAJALNO DELO NA ŠPORTNEM, KULTURNEM, HUMANITARNEM PODROČJU

V čast občinskemu prazniku sta bili predstavljeni dve novi knjigi.

Mlada avtorica iz Studenega Andreja Penko je predstavila svojo prvo knjigo  »NAŠE KORENINE – SLEDOVI DAVNINE NA OBROBJU PIVŠKEGA« v založbi Galerija2 iz Vrhnike. V knjigi skrbno in zavzeto ter z veliko ljubezni in spoštovanja do svojih krajev, odstira tančice časa . Zgodovinska dejstva in ljudsko izročilo sta našla prostor v knjigi o bogati tradiciji naših krajev, ki je ne smemo in ne moremo pozabiti ali prezreti.
Samostojna predstavitev knjige bo v petek, 27.aprila 2007 v rojstni vasi Studeno.

Druga predstavljena knjiga je delo ga. Vere Brgoč iz Žej pri Prestranku.
Knjiga z naslovom »Žejska tigrovska trojka in njen čas« je nastala iz njene globoke želje, da osvetli domače junake, sodelujoče v prvem protifašističnem uporu v Evropi. Je pripoved o kruti usodi žejskih junakov, ki jim je postavila trajen spomenik, tako kot vsem drugim rodoljubnim ljudem na Pivškem.
Avtorica knjige je o delu dejala:
»To moje pisanje o žejski tigrovski trojki je kot zbiranje pozabljenega klasja, ki pa je vendar še kleno in vredno, da ga kot spominsko in dokumentarno gradivo povežem v zgodovinsko oziroma svoje domoznansko videnje upora proti fašizmu na Pivškem in Postojnskem.«
Predstavitev knjige bo v sredo 25.aprila 2007 v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni.

Prireditev je popestril bogat kulturni program, svoj čar pa so dodali tudi gostje, saj je bila dvorana Kulturnega doma, ki sprejme 250 ljudi, napolnjena do zadnjega kotička. In kot je že v uvodu dejala povezovalka prireditve, ko si je sposodila besede grškega misleca Demokrita, da je življenje brez praznika, kot dolga pot brez gostilne: »Velika verjetnost je namreč, da tisti ki ne zna praznovati, tudi delati ne zna prav - saj se je sadov uspešnega dela treba veseliti! In v pristno veselje se preplete marsikaj, tudi radost, sreča, nasmeh…«. Vse goste je, v skladu s tem, ob koncu prireditve pričakala slovesna pogostitev v avli Kulturnega doma.

DRUŠTVO TVOJ TELEFON

Društvo Tvoj telefon pokriva področje dejavnosti, ki ga uradne institucije ne morejo pokriti. Dosegljivi so vsak dan, ob vsakem času. So neprofitna, nevladna organizacija, ki je dostopna uporabnikom iz celotne Slovenije. Uporabniki njihovih storitev so posamezniki, ki se znajdejo v trenutni osebni stiski in potrebujejo takojšnjo pomoč. S svojim delom, ki bazira na čutu za sočloveka, pomagajo soustvarjati humano družbo.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1991. Na začetku delovanja so člani najprej vzpostavili OTROŠKI TELEFON, ki je bil namenjen otrokom in mladostnikom v stiski in težavah, društvo pa je kmalu preraslo v TELEFON za pomoč vsem ljudem.
Društvo je vključeno tudi v mrežo SOPOTNIK, ki pokriva državno področje. Uporabnikom pa je nudena pomoč na brezplačni številki.
Potreba po komuniciranju je ena temeljnih potreb človeka kot socialnega bitja. To dokazuje tudi število klicev, ki jih vsak dan sprejme društvo. Letno njihovo pomoč poišče približno 13.000 uporabnikov.
Eden pomembnejših ciljev društva je vzpostavitev regijskega centra s sedežem v Postojni

INŠTITUT ZA RAZISKOVANJA KRASA

ZRC SAZU je  eden izmed vodilnih raziskovalnih in izobraževalnih centrov v Sloveniji in velja za eno prodornejših akademskih ustanov v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Center od leta 2004 sestavlja samostojna mreža raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih sodelavk in sodelavcev, ki v okviru sedemnajstih inštitutov in raziskovalnih skupin preučujejo kulturne, družbene in naravoslovne pojave, procese in prakse. Pod njegovim okriljem deluje tudi Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki v naši lokalni skupnosti zaseda mesto izrednega pomena. Smiselno načrtovana skupina raziskovalcev, ki jo sestavljajo geografi, geologi, biologa, kemičarka in fizik, pokriva najbolj pomembna področja krasoslovja. Trdna vpetost v mednarodne tokove krasoslovja je temelj za razvijanje dobrega, tudi vodilnega krasoslovja in za sloves Slovenije kot kraške in krasoslovne dežele.
Na Inštitutu je tudi sedež podiplomskega študijskega programa Krasoslovje, ki deluje v okviru Univerze v Novi Gorici. Pod okriljem Inštituta izhaja tudi mednarodno priznani Krasoslovni zbornik.
Inštitut zelo dobro sodeluje z okoljem, z Občino Postojna je tesno povezan in sega na različna področja. Pod streho Inštituta najdejo prostor številni kulturni, poslovni, protokolarni dogodki, izsledki raziskav in strokovno znanje je vsem vedno na voljo in v pomoč. Dolgotrajno in uspešno razvijanje krasoslovja na temeljih izjemnih naravnih danosti in tradicije je Inštitut uveljavilo kot eno pomembnih mednarodnih krasoslovnih središč, ki je poneslo ime Postojne širom sveta.

GA. IRENA VATOVEC PROGAR

Dr. Irena Vatovec Progar je dolgoletna specialistka splošne medicine v naši občini in direktorica Javnega zavoda dr. Franca Ambrožiča Postojna. V kolektiv vnaša izredno veliko pozitivne energije, strokovnosti in motiviranosti za delo. Pod njenim vodstvom so v javnem zavodu opazne številne izboljšave, ki se odražajo v boljšem in kvalitetnejšem izvajanju uslug vsem, ki potrebujejo pomoč iz programa, ki ga izvaja javni zavod. Krepitev dobrih odnosov med zaposlenimi je zagotovo tudi trdno zagotovilo, da je delo direktorice vodeno po pravi poti. V javnem zavodu je vzpostavljenih več novih dejavnosti, ki  predstavljajo bogat doprinos vsem uporabnikom.
Med drugim so se zmanjšale čakalne dobe pacientov, Zdravstveni dom v Postojni pa je postal tudi učna baza za bodoče zdravnike, ki jih direktorica vodi in usmerja.
Kljub vsem investicijam zavod že tretje leto zapovrstjo kaže pozitiven rezultat na račun sposobnega vodje in racionalnega upravljanja s sredstvi, ki  jih pridobijo iz zdravstvene blagajne kot tudi s sredstvi, ki jih zavod pridobi s trženjem storitev. 
Zdravstveni dom v Postojni je pod vodstvom dr. Vatovec Progar, zaživel v novi luči; na vsakem koraku so opazne spremembe in izboljšave.

BENJAMIN ŽNIDARŠIČ

Postojnčan, Benjamin Žnidaršič je slikar, je pesnik, je pisatelj. Pred leti mu je nesrečen padec korenito spremenil življenje. V eni svojih knjig, »Govorica življenja« pravi: »da je bilo tako kot da ga je nekdo z urokom iztrgal iz življenjskega toka in ga vrgel na obrežje. Stanje, v katerem se je takrat znašel, se nikakor ni ujemalo z njegovo mladostjo in velikimi načrti, kakršne je snoval. Samota in trpljenje sta mu odprla oči in izostrila duha za najlepše misli in najdragocenejša spoznanja. Z ljudmi se je začel primerjati po novih merilih in na novih temeljih, toda z močjo stare strasti do življenja. Življenje je postalo zanj raziskovalno polje radovednosti in doživljanja novih občutkov, ki ne poznajo meja. Toda na tistem zadnjem in nikoli pozabljenem dnu, ki ga človek nikomur ne odkriva, je ostal spomin na to, kar je minilo.«
Leta 2003 je bil kot štipendist sprejet v Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Slikanje je postalo njegov način življenja. Imel je več samostojnih in skupinskih likovnih razstav. V začetku letošnjega leta je razstavljal v Galeriji »Na vogalu« v Postojni.
Vključen je v Zvezo paraplegikov Slovenije, kjer aktivno deluje, saj že od leta 1994 vodi kulturno dejavnost.
Benjamin Žnidaršič prenaša svoje spoznavanje življenja na otroke in mladino in jim deli dragocene misli o vrednotah, ki si zaslužijo, da so spoštovane in cenjene.

GLEDALIŠKA SKUPINA ŠČUKA

Z gledališko dejavnostjo se KUD Planina ukvarja že od leta 1981, kot Gledališka skupina »Ščuka« pa neprekinjeno že od leta 1992. Dolgo je bila »Ščuka« edina ljubiteljska gledališka skupina v občini Postojna, V teh petnajstih letih je neutrudnim ljubiteljskim igralcem uspelo izvesti trinajst odličnih predstav.
V »Ščuki« so zastopane skoraj vse generacije, od dijakov do upokojencev, v letu 2005 pa je začela delovati celo otroška sekcija »Ščukice«, ki je pripravila že tri igrice.
Planina je v Sloveniji velikokrat prepoznavna prav zaradi »Ščuke«, ki prinaša dobro voljo in veselje. Veselje na obrazih gledalcev, njihov spontan aplavz med igro in zavest, da trud ni zaman, je največje plačilo za skupino, ki jim daje novo voljo.

MARJAN NAGODE

Postojnčan Marjan Nagode je uspešen podjetnik, aktiven športnik, organizator kulturnih in športnih dogodkov,  skrbnik poustvarjalne plesne dejavnosti.
Je človek, ki zna prisluhniti potrebam družbene skupnosti, odlikuje ga čut do sočloveka. Kot uspešen podjetnik zna poiskati pot do slehernega posameznika, začutiti potrebe širšega okolja. Na humanitarnem področju se kot organizator in kot donator z veliko vnemo vključuje v raznovrstne dobrodelne akcije v lokalni skupnosti.
Odlikuje ga tudi duh aktivnega športnika, avtomobilizem ga že od leta 1983 popolnoma prevzema. Dosega sijajne rezultate na domačih tekmah in v mednarodnem prostoru.
Marjan Nagode je tudi ljubitelj kulture. V Postojni je posebno mesto postavil plesni dejavnosti. »Plesna šola Urška« je na postojnskem zaživela pod njegovim vodstvom. Že osemnajsto leto se v njej plesnih korakov učijo številni otroci in mladi, odrasli pa v plesu najdejo sprostitev, športni duh, druženje in nova znanja vseživljenjskega učenja.
Tako skozi kulturno plesno in športno dejavnost Marjan Nagode promovira  svoj domači kraj v državnem in mednarodn